DIFERENCIALNI IZPITI

Vsak kandidat, ki bo oddal Vlogo za opravljanje diferencialnih predmetov, bo individualno obravnavan na podlagi zaključenega študija na dodiplomski stopnji.

Navodila kandidatom za opravljanje diferencialnih izpitov so objavljena TU.

Diferencialnih izpitov ne potrebujejo kandidati, ki so zaključili dodiplomski študijski program Aplikativna kineziologija (vpisani od študijskega leta 2019/2020 dalje) na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za vede o zdravju, ali dodiplomski študijski program Športna vzgoja na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za šport.

Kandidatom, ki so zaključili študijski program Aplikativna kineziologija, vpisan pred letom 2019/2020, se predpiše diferencialni predmet Gimnastika.

Ostalim kandidatom diferencialne izpite predpiše Komisija za študijske zadeve na podlagi pregleda že opravljenih obveznosti na predhodnem študiju. Diferencialni izpiti so razdeljeni v 4 sklope, in sicer: a) Bazični predmeti, b) Predmeti osnov gibalne/športne vadbe, c) Športno-specifični predmeti, d) Didaktični predmeti

a) Bazični predmeti:

Anatomija (6 ECTS)

1. Nosilec predmeta: prof. dr. Dean Ravnik
2. Študijska literatura: Ravnik, D., Kocjan, A. Funkcionalna anatomija za študente Aplikativne kineziologije. Založba Univerze na Primorskem, 2018.
3. Izpiti so razpisani v VIS-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
   Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Fiziologija (6 ECTS)

Nosilka predmeta: izr. prof. dr. Saša Kenig
Študenti, ki opravljajo diferencialni izpit iz fiziologije morajo opraviti naslednje obveznosti:

1. Študijsko gradivo: Jurdana, M. Fiziologija: učbenik za študente zdravstvenih ved. Vrsta gradiva – učbenik. Založništvo in izdelava – Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2020 Jezik – slovenski ISBN – 978-961-293-029-5. Za naročilo: knjižnica FVZ
2. po uspešnem zagovoru seminarja lahko pristopite na izpit. Izpiti so razpisani v VIS-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si. Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

b) Predmeti osnov gibalne/športne vadbe:

Osnove kondicijske priprave (3 ECTS)

Nosilec predmeta: doc. dr. Jernej Rošker

1. Pogoj za pristop k izpitu je uspešno opravljen teoretični kolokvij na temo poznavanja metod treninga, moči/jakosti, vzdržljivosti, hitrosti, gibljivosti in koordinacije gibanja.
2. Študijsko gradivo: Izročki; 1. Škof, B. (2016). Šport po meri otrok in mladostnikov, Fakulteta za šport, Ljubljana., 2. Ušaj, A. (2012). Temelji športne vadbe, Fakulteta za šport, Ljubljana., 3. Zatsiorsky, V. in Kraemer W. (2006). Science and practice of strength training 2nd edition. Human Kinetics, Champaigne.
3. Po uspešno opravljenem kolokviju lahko pristopite na izpit. Izpiti so razpisani v VIS-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si.  Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Osnove analize gibanja (3 ECTS)

Nosilec predmeta: doc. dr. Darjan Smajla

1. Pogoj za pristop k izpitu je uspešno opravljen praktični kolokvij iz naslednjih vsebin: Testiranje gibalnih sposobnosti (agilnost, vzdržljivost, jakost in moč, hitrost, gibljivost ravnotežje), testiranje starostnikov ter osnove kliničnega pregleda (osnove pregleda drže, gibljivost sklepov). Na kolokviju je potrebno prikazati poznavanje izvedbe testov s poudarkom na ustreznih navodilih preiskovancem in komunikacijo.
2. Študijsko gradivo: 1. Kozinc, Ž., Šarabon, N. (2021). Osnove analize gibanja (učbenik v pripravi, na voljo od poletja 2021). Založba Univerze na primorskem. 2. Jakovljević, M., Hlebš, S. (1993). Meritve gibljivosti sklepov ter dolžin in obsegov udov. Ljubljana. 3. Knudson, D.V., Morrison, C.S. (2002). Qualitative analysis of human movement (2nd edition). Champain Il: Human Kinetics. 4. ACSM (2014). ACSM` s guidelines for exercises testing and prescription (9th edition). Philadelphia: Walters Kluwer Health. 5. Heyward, V.H. (2010). Advanced fitness assessment and exercise prescription (6th edition). Champain Il: Human Kinetics.
3. Po uspešno opravljenem kolokviju lahko pristopite na izpit. Izpiti so razpisani v VIS-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si. Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Osnovna motorika (3 ECTS)

Nosilec predmeta: doc. dr. Jernej Rošker

1. Pogoj za pristop k izpitu je uspešno opravljen teoretično/praktični kolokvij poznavanja osnov poimenovanja položajev in osnovnih gibov človeškega telesa, ravnin in osi v katerih se giblje, elementarnih/naravnih oblik gibanja, gimnastičnih vaj in elementarnih iger.
2. Študijsko gradivo: Izročki; 1. Pistotnik, B. (2008). Gibalna abeceda. Ljubljana: Fakulteta za šport., 2. Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu. Ljubljana: Fakulteta za šport., 3. Škof, B. (2016). Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana: Fakulteta za šport.
3. Po uspešno opravljenem kolokviju lahko pristopite na izpit. Izpiti so razpisani v VIS-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si. Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

c) Športno-specifični predmeti:

Gimnastika (3 ECTS)

Nosilec predmeta: doc. dr. Urška Čeklić

1. Pogoj za pristop k izpitu je uspešno opravljen praktični kolokvij iz naslednjih vsebin: ŽENSKA GIMNASTIKA: poljubna sestava na parterjuz osnovnimi elementi (preval naprej in nazaj, premet v stran, premet v stran z obratom za 90° nazaj, stoja na rokah, stoja na lopaticah, stoja v povezavi s prevalom naprej, preval letno), poljubna sestava na gredi (hoja na različne načine in smeri, osnovni naskok in seskok z gredi, drže, obrati, osnovni skoki in poskoki na gredi), poljubna sestava na dvovišinski bradlji (vzmik na spodnji ali zgornji lestvini, odnožni premahi, obrati, toč nazaj ali toč jezdno naprej, kolebi), preskok čez mizo: skrčka in raznožka. MOŠKA GIMNASTIKA: poljubna sestava na parterju z osnovnimi elementi (preval naprej in nazaj, premet v stran, premet v stran z obratom za 90° nazaj, stoja na rokah, stoja na lopaticah, stoja v povezavi s prevalom naprej, prebval letno), sestava na moški bradlji (kolebi v opori na lahteh, kolebi v opori na rokah, vzpora v zakolebu, preval naprej, seskok v zakolebu), sestava na drogu (vzmik iz vese ali stoje, toč nazaj ali toč jezdno naprej, spad podmetno, kolebi, obrati v vesi, seskok), preskok čez mizo: skrčka in raznožka.
2. Študijsko gradivo: 1. Novak, D., Kovač, M., Čuk, I. (2008). Gimnastična abeceda. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport., 2. Čuk, I., Bučar Pajek, M., Bolkovič. T., Jakše B., Bricelj, A. (2017). Športna gimnastika z ritmično izraznostjo. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
3. Po uspešno opravljenem praktičnem kolokviju iz ženske/moške gimnastike lahko pristopite na teoretični izpit. Izpiti so razpisani v VIS-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si. Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Atletika (3 ECST)

Nosilec predmeta: doc. dr. Jernej Rošker

1. Pogoj za pristop k izpitu je uspešna demonstracija 10 izbranih atletskih elementov (vsi elementi tekaške abecede (asimetrično hopsanje, hopsanje, srednji in visoki skiping, jogging poskoki, tek s poudarjenim odrivom, grabljenje, striženje) – samostojno in s prehodi v šprint, nizki štart in šprinterski tek, skok v višino s prekoračno tehniko, skok v daljino z elementarno tehniko, sun krogle s podrsno tehniko in met žogice z 10-koračnim zaletom.
2. Študijsko gradivo: Izročki; 1. Čoh, M. (2002) Atletika. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport., 2. Emberšič, D. (2003). Atletika – meti: tehnika in metodika, Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Ljubljana., 3. Škof, B, Tomažin, K, Dolenc, A, Marcina, P, Čoh, M, Pori, M. (2006). Atletski praktikum : didaktični vidiki poučevanja osnovnih atletskih disciplin. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.
3. Po uspešno opravljenem kolokviju lahko pristopite na izpit. Izpiti so razpisani v VIS-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si. Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Plavanje z osnovami reševanja iz vode (3 ECTS)

Nosilec predmeta: doc. dr. Matej Plevnik

1. Pogoj za pristop k izpitu je uspešno opravljen kolokvij iz praktičnih vsebin: (1) demonstracija plavanja osnovnih plavalnih tehnik prsno, hrbtno, kravl na 50 m s štartnim skokom in obrati, (2) plavanje prosto na 200 m s časom pod 5 minut, (3) plavanje pod vodo 25 m in (4) demonstracija reševanja iz vode (osebno reševanje onemoglega, nerazsodnega in negibnega utapljajočega).
2. Študijsko gradivo: 1. Kapus idr. (2011). Plavanje: učenje: slovenska šola plavanja za novo tisočletje: učbenik za učence-študente, učitelje-profesorje, trenerje in starše. 2. Kapus idr. (2004). Reševanje iz vode, aktivna varnost in prva pomoč: slovenska šola reševanja iz vode.
3. Po uspešno opravljenem kolokviju lahko pristopite na izpit. Izpiti so razpisani v VIS-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si. Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

d) Didaktični predmeti:

Didaktika, pedagogika in andragogika

Nosilec predmeta: doc. dr. Matej Plevnik

1. Študijska literatura: 1. Ivanuš Grmek, M. in Javornik Krečič, M. (2011). Osnove didaktike. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta., 2. Marentič Požarnik, B. (2016). Psihologija učenja in pouka: temeljna spoznanja in primeri iz prakse., Ljubljana: DZS., Pišot, R. in Jelovčan, G. (2012).Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales., 4. Škof, B. (ur.) (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov (stran str. 26-133). Ljubljana: Univerza na Primorskem, Fakulteta za šport., 5. Govekar-Okoliš M. in Ličen N. (2008). Poglavja iz andragogike. Filozofska fakulteta, Ljubljana.
2. Izpiti so razpisani v VIS-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si. Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Temeljni cilji študijskega programa:

Temeljni cilj programa je izobraziti učitelja športne vzgoje, kot neodvisnega strokovnjaka, ki bo z usvojenimi znanji sposoben delovati samostojno ali v timu pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju procesa športne vzgoje na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega procesa.

Poleg temeljnih strokovnih predmetnih znanj, ki jih predvidevajo vsebine učnih načrtov izobraževalnih programov, bo pridobil še temeljna pedagoška, psihološka in didaktična znanja, ki jih bo potreboval za učinkovito vodenje pouka in delovanje v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Tak strokovnjak se bo zavedal svoje poklicne identitete in se po zaključku magistrskega študija odločil za zaposlitev na področju svoje strokovne usposobljenosti oziroma za nadaljevanje izobraževanja na tretji stopnji.

Namen študijskega programa je tudi spodbujati magistre k stalnemu vseživljenjskemu izobraževanju, strokovnemu spopolnjevanju in usposabljanju ter kritičnemu vnašanju novih strokovnih in znanstvenih ugotovitev z interdisciplinarnega področja vzgoje in izobraževanja, didaktike športne vzgoje, kineziologije, teorije športa in vadbe/treninga ter zdravstva v vsakodnevno prakso v okviru procesov in programov vzgoje in izobraževanja.

Diplomant pridobi naslednje splošne kompetence:

1. sposobnost uporabe temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja za reševanje izzivov učnega procesa v praksi pri poučevanju z upoštevanjem značilnosti razvojne psihologije;
2. informacijska pismenost in sposobnost prilagajanja metod posredovanja znanja;
3. sposobnost avtonomnega delovanja na področju vodenja in organizacije vzgojno-izobraževalnih in strokovnih programov;
4. sposobnost razvijanja novega znanja in skrb za lasten poklicni razvoj in učenje;
5. sposobnost obvladovanja organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa ter upoštevanjem zakonodaje;
6. sposobnost in spretnosti komunikacije, še posebej z otroki in starši ter drugimi deležniki v pedagoškem procesu, tudi v tujem jeziku;
7. sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju športne vzgoje in presečnih ved;
8. sposobnost sodelovanja z delovnim in družbenim okoljem ter spoštovanje individualnih in medkulturnih posebnosti;
9. zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti;
10. splošne vodstvene in mentorske sposobnosti.

Predmetno-specifične kompetence so:

1. zavedanje pomena antropoloških izhodišč gibalne/športne aktivnosti otrok in mladine;
2. obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja športno-vzgojnega procesa;
3. poznavanje načel splošne didaktike športno-vzgojnega procesa in didaktike posameznih športov;
4. usposobljenost za medpredmetno povezovanje;
5. upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju telesnega in gibalnega razvoja;
6. sposobnost vzpostavljanja optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in organizacijskih strategij, ki gradijo vzpodbudno okolje za izvedbo športno-vzgojnih vsebin;
7. prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami (tudi nadarjenimi) ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnimi službami prilagajanje dela njihovim posebnostim;
8. sposobnost preverjanja in ocenjevanja gibalne zmogljivosti in znanja pri športni vzgoji ter izdelava povratnih informacij ter priporočil;
9. usposobljenost za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine;
10. usposobljenost za sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljšanju vzgojno-izobraževalnega procesa;
11. metodološka usposobljenost za raziskovalno delo na pedagoškem področju (zbiranje, obdelava in interpretacija podatkov);
12. zavedanje pomena vseživljenjskega učenja in nadaljnjega izobraževanja ter skrb za lasten osebnostni ni karierni razvoj.

Področje športne vzgoje ni omejeno zgolj neposredno na vodenje pouka športa in športne vzgoje v okviru šolskega predmeta, temveč vključuje tudi: promocijo zdravja in zdravega življenjskega sloga, svetovanje otrokom in mladostnikom pri izboljšanju ravni njihovih psihofizičnih sposobnosti in splošne telesne zmogljivosti, sodelovanje s starši, vnašanje sodobnih smernic v neposredno pedagoško delo, sodelovanje pri razvijanju stroke, znanstveno in raziskovalno delo na področju ter izvajanje šolske politike na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.