Študijski program 1. stopnje
ZDRAVSTVENA NEGA
IZOLA
- Redni študij: 60 mest
- Izredni študij: 45 mest
- načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege;
- zdravstveno svetovanje bolnikom in svojcem;
- vzgojo občanov za zdravo življenje;
- sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju medicinskih in medicinsko-tehničnih posegov;
- uspešno komuniciranje z bolnikom/varovancem, s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu,
- konstruktivno delo v danem okolju;
- usklajevanje postopkov zdravstvene nege z zakonodajo;
- samoizobraževanje ter izpopolnjevanje in
- ocenjevanje rezultatov lastnega dela in dela negovalnega tima.
Klinične vaje potekajo dopoldne, popoldne so predavanja, vaje, seminarji in ostale oblike izvedbe študijskega programa.
- Praktičnemu usposabljanju v delovnem okolju posvečamo veliko pozornosti. Poteka v obliki kliničnega usposabljanja v učnih zavodih (bolnišnice, dispanzerji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, šole, vrtci …) pod nadzorom usposobljenih strokovnih mentorjev. V prvem letniku vodijo klinično usposabljanje v celoti šolski mentorji, v drugem in tretjem letniku pa poteka pod nadzorom usposobljenih strokovnih mentorjev iz prakse.
- Diplomanti Zdravstvene nege se lahko zaposlijo takoj (opravljanje pripravništva ni potrebno).
- Pridobljena diploma je veljavna v vseh državah EU.
Več o študijskem programu
Temeljni cilji programa:
- so izobraziti in usposobiti diplomante, diplomirane medicinske sestre oz. diplomirane zdravstvenike, z vsemi kompetencami reguliranega poklica;
- vzgojiti profesionalno ter etično usposobljene medicinske sestre oz. diplomirane zdravstvenike;
- vzbuditi željo in potrebo po vseživljenjskem učenju in nadgradnji znanj s področja zdravstva in vseh sorodnih profesij, ki so nujno potrebna za razvoj zdravstvene nege v kliničnih okoljih;
- usposobiti diplomante za samostojno oskrbo pacienta v okviru pridobljenih kompetenc ter učinkovito sodelovanje v zdravstvenem in multidisciplinarnem timu;
- usposobiti diplomante s temeljnim znanjem na vseh področjih zdravstvene obravnave pacienta, družine in skupnosti;
- podati diplomantom usmeritve za aktivno vključevanje v družbeno-politično življenje in strokovno podajo mnenja ter soodločanja na področju promocije zdravja s ciljem krepitve, ohranjanja in povrnitve zdravja, življenja z boleznijo ter nenazadnje mirni smrti.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost aplikacije splošnih resnic, pravil in abstraktnih konceptov na specifične situacije v procesu zdravstvene nege, sposobnost analize, da bodo spoznali povezave in medsebojno delovanje različnih dejavnikov v določeni situaciji, sposobnost sinteze, da bodo lahko različne elemente povezali v celovito sliko;
- sposobnost povezovanja znanja s prakso pri reševanju kompleksnih situacij;
- avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju strokovnih odločitev;
- sposobnost kritičnega samoocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod in postopkov;
- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti – sposobnost razložiti odločitve, kakor tudi znanje in razloge, na katerih temeljijo, na jasen in nedvoumen način, in sicer strokovnemu in nestrokovnemu občinstvu;
- sposobnost dela v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje tvornih kritik in pripomb;
- sposobnost kritičnega preverjanja informacij in dogodkov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem kontekstu in dogajanju;
- zavezanost profesionalni etiki, sposobnost etične refleksije in ravnanja v primeru etičnih dilem v zdravstveni negi.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom – VEČ TU
Pridobljeni strokovni naslov
Diplomirana medicinska sestra (VS) / Diplomirani zdravstvenik (VS) – (dipl. zn. / dipl. m. s.)
Osnovni podatki o programu
Trajanje študija
3 leta
180 ECTS
Usposabljanje v kliničnem okolju
2300
ur
Zaposljivost
V vseh državah eu
brez pripravništva v slovenskem zdravstvenem sistemu
Vpisni pogoji
V program se lahko vpiše, kdor:
- je opravil zaključni izpit po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali
- je opravil poklicno maturo ali splošno maturo.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi ali splošni maturi: 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.
Izbrani kandidati morajo ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti opravljanja del in nalog zdravstvenega delavca, ki ga izda Dispanzer za medicino dela, prometa in športa (obrazec DZS 8,204).
OBVESTILO O CEPLJENJU ZA ŠTUDENTE
Skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih morajo študenti opraviti obvezna cepljena, določena s Pravilnikom o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili.
Zaradi potencialne izpostavljenosti nalezljivim boleznim in možnim prenosom okužb na paciente zdravstveni zavodi zahtevajo, da študenti študijske smeri Zdravstvena nega pred vstopom v klinično okolje opravijo dodatna cepljenja, ki se zahtevajo za delovno mesto, na katerem opravljajo klinično usposabljanje (npr. cepljenje proti gripi, hepatitisu B, ošpicam). Cepljenje proti hepatitisu B se za študente s statusom izvaja v okviru rednega sistematskega pregleda v 1. letniku. V nasprotnem primeru se študenti kliničnega usposabljanja v delovnem okolju ne morejo udeležiti.
Obveznost dodatnega cepljenja velja tudi za študente drugih študijskih smeri, ki se odločijo praktično usposabljanje opravljati v zdravstvenih ali drugih zavodih, ki tovrstna cepljenja zahtevajo.
Vsem študentom, ki se udeležujejo vaj v naravi, priporočamo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in/ali proti steklini.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Izvleček iz Pravilnika o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili:
Cepljenje študentov v okviru rutinskega programa cepljenja opravljajo šolski zdravniki v javnih zdravstvenih zavodih in zasebni zdravniki. Cepljenje proti steklini opravljajo območne enote NIJZ.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PRIJAVA ZA VPIS V VIŠJI LETNIK (PO MERILIH ZA PREHODE OZIROMA POD POGOJI ZA HITREJŠE NAPREDOVANJE)
Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.
Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik študijskega programa Zdravstvena nega vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje ali sorodnega dodiplomskega študijskega programa (predbolonjski študijski programi). Prehod je mogoč, če študijska programa:
- ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in
- med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.
Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v 2. oziroma 3. letnik, ki jih predpisuje študijski program.
Prehod je mogoč iz študijskih programov s področja zdravstvene nege in drugih programov zdravstvene usmeritve, ki so akreditirani v Sloveniji ali iz področja zdravstvene nege, ki se izvajajo v državah Evropske unije.
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Število vpisnih mest je omejeno z razpisanimi vpisnimi mesti za 1. letnik generacije.
Predmetnik po posameznem letniku
Za študente, vpisane od študijskega leta 2023/2024 dalje, stopi v veljavo prenovljen predmetnik študijskega programa.
Pravila izbirnosti za študijsko leto 2025/26
V vsakem letniku mora študent opraviti izbirni predmet s področja praktičnega usposabljanja.
V okviru izbirnih predmetov mora študent izbrati najmanj 6 ECTS med notranjimi izbirnimi predmeti študijskega programa. Izbirne predmete v obsegu do 6 ECTS lahko študent izbere s seznama zunanje izbirnih predmetov iz drugih študijskih programov UP FVZ ali po pravilih za zunanjo izbirnost na drugih članicah UP.
Celotna izbirnost študijskega programa: 12 ECTS.
Izbirnost v 1. letniku: 3 ECTS.
Notranje izbirni predmeti za 1. letnik:
Izbirnost 2. letnika: 6 ECTS.
Notranje izbirni predmeti za 2. letnik:
Izbirnost 3. letnika: 3 ECTS.
Notranje izbirni predmeti za 3. letnik:
Zunanja izbirnost iz drugih študijskih programov:
- Osnove kondicijske priprave (AK, 3 ECTS) – SAMO ZA 3. LETNIK – diferencialni izpit za prehod na program Aplikativna kineziologija 2. stopnja (Opomba – Zaradi specifičnih pogojev in omejitev pri izvajanju praktičnih vaj se zahteva, da je študentovo fizično in psihično stanje ustrezno. Vsebine namreč zajemajo vzdržljivostne telesne napore in napore z vidika razvoja moči in jakosti. Med gibanjem so povečane mehanske obremenitve telesnih predelov);
- Klinična prehrana 1 (PSD, 6 ECTS) – diferencialni izpit za prehod na študij Dietetika in klinična prehrana
Za zunanje izbirne predmete se urnik ne usklajuje z urnikom študijskega programa. Urnik za študijske programe UP FVZ bo objavljen do 15. 9. 2025. Ob morebitnem prekrivanju urnika lahko študent zaprosi za menjavo izbirnega predmeta do najpozneje 22. 9. v skladu z Navodili o izboru in menjavi izbirnih predmetov.
Zunanja izbirnost na drugih članicah UP
Izbirne predmete na drugih članicah UP lahko študent izbere iz ponujenega nabora predmetov in skladno s Pravilnikom o izvajanju izbirnosti med članicami UP. V tem primeru pri izboru izbirnih predmetov na vpisnem listu izberejo Izbirni predmet na drugi članici – 1. stopnja.
»INFORMACIJSKI PAKET« (seznam izbirnih predmetov na drugih članicah UP)
Pogoji za napredovanje v višji letnik
ZA ŠTUDENTE VPISANE S ŠTUDIJSKIM LETOM 2023/24: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.
Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti 45 ECTS, od tega obvezno sledeče predmete:
- Osnove zdravstvene nege v obsegu 9 ECTS,
- Gerontološka zdravstvena nega in rehabilitacija v obsegu 4 ECTS,
- Anatomija v obsegu 3 ECTS,
- Fiziologija v obsegu 3 ECTS
- Klinično usposabljanje 1 v obsegu 17 ECTS ter
- predmeti po izbiri v obsegu najmanj 9 ECTS.
Za vpis v 3. letnik mora študent opraviti vse izpite 1. letnika v obsegu 60 ECTS in 41 ECTS predmetov 2. letnika, od tega obvezno sledeče predmete:
- Zdravstvena nega pacienta na kirurškem področju v obsegu 5 ECTS,
- Zdravstvena nega pacienta na internističnem področju v obsegu 6 ECTS,
- Diagnostično-terapevtski program v obsegu 3 ECTS,
- Klinično usposabljanje 2 v obsegu 21 ECTS ter
- predmeti po izbiri v obsegu najmanj 6 ECTS .
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, v kolikor je opravil vsaj polovico obveznosti potrebnih za napredovanje v višji letnik. V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 3. letnika.
ZA ŠTUDENTE VPISANE PRED ŠTUDIJSKIM LETOM 2023/24: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim progamom za vpis v višji letnik.
Študent mora imeti za vpis v višji letnik opravljene in potrjene vse predpisane obveznosti kliničnega usposabljanja iz vseh predmetov letnika, razen Praktičnega usposabljanja 1 v 1. letniku in Praktičnega usposabljanja 2 v 2. letniku (samostojni predmet) ter opravljene izpite določenih predmetov.
Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti 45 ECTS, od tega obvezno sledeče predmete:
- Osnove zdravstvene nege v obsegu 18 ECTS,
- Zdravstvena nega starostnika in rehabilitacija v obsegu 12 ECTS,
- Anatomija v obsegu 3 ECTS,
- Fiziologija v obsegu 3 ECTS ter
- predmeti po izbiri v obsegu 9 ECTS.
Obvezno mora študent opraviti klinično usposabljanje 1. letnika:
- Klinično usposabljanje iz osnov zdravstvene nege,
- Klinično usposabljanje rehabilitacije,
- Klinično usposabljanje s področja zdravstvene nege starostnika.
Za vpis v 3. letnik mora študent opraviti vse izpite 1. letnika v obsegu 60 ECTS in 42 ECTS predmetov 2. letnika, od tega obvezno sledeče predmete:
a) Zdravstvena nega kirurškega pacienta s kirurgijo v obsegu 12 ECTS,
b) Zdravstvena nega internističnega pacienta z interno medicino v obsegu 15 ECTS ter predmeti po izbiri v obsegu 15 ECTS.
Obvezno mora študent opraviti klinično usposabljanje 2. letnika:
- Klinično usposabljanje promocije zdravja,
- Klinično usposabljanje s področja zdravstvene nege internističnega pacienta,
- Klinično usposabljanje s področja zdravstvene nege kirurškega pacienta,
- Izbirno klinično usposabljanje 2.
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, v kolikor je opravil vsaj polovico obveznosti, potrebnih za napredovanje v višji letnik. V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 3. letnika.
MOŽNOSTI ZAPOSLITVE DIPLOMANTOV
Diplomanti študijskega programa Zdravstvena nega se v okviru zdravstvenega sistema lahko brez opravljanja pripravništva zaposlijo na področju:
- primarnega zdravstvenega varstva – osnovni zdravstveni dejavnosti v zdravstvenih domovih, dispanzerjih za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine, v posvetovalnicah, v patronažnem varstvu, v splošni in družinski medicini, v specialistično ambulantni dejavnosti, v zasebni zdravstveni praksi, v socialno-varstvenih zavodih – domovih za starejše občane, v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, v zavodih za zdravstveno varstvo ali v reševalni službi;
- sekundarnega zdravstvenega varstva: v splošnih in specialnih bolnišnicah, na klinikah in inštitutih, zavodih za rehabilitacijo in v negovalnih oddelkih;
- terciarnega zdravstvenega varstva, kjer poteka najzahtevnejše ambulantno in bolnišnično zdravljenje.
Na drugih področjih lahko diplomirana medicinska sestra oz. diplomirani zdravstvenik dela tudi v šolah in vrtcih, v humanitarnih organizacijah in drugih nevladnih organizacijah, v socialno-medicinski, higienski, epidemiološki in zdravstveno-ekološki dejavnosti, v zdraviliški dejavnosti ali na področju oskrbe s krvjo in krvnimi derivati. Opravljanje pripravništva ureja zakonodaja oz. zahteve delodajalca.
