Študijski program 1. stopnje
ZDRAVSTVENA NEGA
IZOLA
- Redni študij: 60 mest
- Izredni študij: 45 mest
- načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege;
- zdravstveno svetovanje bolnikom in svojcem;
- vzgojo občanov za zdravo življenje;
- sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju medicinskih in medicinsko-tehničnih posegov;
- uspešno komuniciranje z bolnikom/varovancem, s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu,
- konstruktivno delo v danem okolju;
- usklajevanje postopkov zdravstvene nege z zakonodajo;
- samoizobraževanje ter izpopolnjevanje in
- ocenjevanje rezultatov lastnega dela in dela negovalnega tima.
Klinične vaje potekajo dopoldne, popoldne so predavanja, vaje, seminarji in ostale oblike izvedbe študijskega programa.
- Praktičnemu usposabljanju v delovnem okolju posvečamo veliko pozornost. Poteka v obliki kliničnega usposabljanja v učnih zavodih (bolnišnice, dispanzerji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, šole, vrtci,…) pod nadzorom usposobljenih strokovnih mentorjev. V prvem letniku vodijo klinično usposabljanje v celoti šolski mentorji, v drugem in tretjem letniku pa poteka pod nadzorom usposobljenih strokovnih mentorjev iz prakse.
- Diplomanti Zdravstvene nege se lahko zaposlijo takoj (opravljanje pripravništva ni potrebno).
- Pridobljena diploma je veljavna v vseh državah EU.
Več o študijskem programu
Študijski program Zdravstvena nega je usklajen z Direktivo za regulirane poklice 2005/36/EG, pa tudi s smernicami Bolonjske deklaracije. Oba sistema dajeta trden okvir študijskega programa Zdravstvena nega, v katerem je točno določeno razmerje med teorijo in prakso ter med naravoslovnimi, družboslovnimi ter specifičnimi predmeti zdravstvene nege. Diplomanti, ki bodo brez pripravništva začeli izvajati zdravstveno nego, so dovolj usposobljeni za kompetentno opravljanje poklica diplomirane medicinske sestre, diplomiranega zdravstvenika in imajo poleg tega razvite naslednje poglavitne sposobnosti:
- sposobnost APLIKACIJE splošnih resnic, pravil in abstraktnih konceptov na specifične situacije v procesu zdravstvene nege,
- sposobnost ANALIZE, da bodo spoznali povezave in medsebojno delovanje različnih dejavnikov v določeni situaciji,
- sposobnost SINTEZE, da bodo lahko različne elemente povezali v celovito sliko,
- sposobnost VREDNOTENJA, da bodo pravilno presojali na osnovi primerjav in evidenc.
Diplomanti zdravstvene nege, ki bodo brez pripravništva vstopili v klinično okolje, so dovolj usposobljeni za opravljanje poklica diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika. V študijskem programu Zdravstvena nega je z direktivami natančno določen delež praktičnega usposabljanja, ki nadomešča ukinjeno pripravništvo. Večje število ur praktičnega usposabljanja v času študija študentom omogoča, da teoretične vsebine prenašajo neposredno v prakso, omogoča na primerih temelječe učenje, ter nenazadnje izvajanje z dokazi podprte sodobne zdravstvene nege.
V spodnji preglednici je predstavljena struktura programa po vrsti učnih enot in deležu enot v celotnem programu. Delež izbirnih vsebin (notranje in zunanje) je 10 % (v kreditnih točkah 18) in kliničnega usposabljanja 43 % (v kreditnih točkah 77, kar predstavlja 2300 ur).
Struktura programa po vrsti učnih enot in deležu enot v celotnem programu.
| Vrste učnih enot | Število kreditnih točk (ECTS) | Delež (v %) |
| Obvezni predmeti | 85 | 47% |
| Izbirni predmeti (notranje in zunanje) | 18 | 10% |
| Klinično usposabljanje | 77 | 43% (2 300 ur) |
| Skupaj | 180 | 100% |
Temeljni cilji programa:
- so izobraziti in usposobiti diplomante, diplomirane medicinske sestre oz. diplomirane zdravstvenike, z vsemi kompetencami reguliranega poklica;
- vzgojiti profesionalno ter etično usposobljene medicinske sestre oz. diplomirane zdravstvenike;
- vzbuditi željo in potrebo po vseživljenjskem učenju in nadgradnji znanj s področja zdravstva in vseh sorodnih profesij, ki so nujno potrebna za razvoj zdravstvene nege v kliničnih okoljih;
- usposobiti diplomante za samostojno oskrbo pacienta v okviru pridobljenih kompetenc, ter učinkovito sodelovanje v zdravstvenem in multidisciplinarnem timu;
- usposobiti diplomante s temeljnim znanjem na vseh področji zdravstvene obravnave pacienta, družine in skupnosti;
- podati diplomantom usmeritve za aktivno vključevanje v družbeno-politično življenje in strokovno podajo mnenja ter soodločanja na področju promocije zdravja s ciljem krepitve, ohranjanja in povrnitve zdravja, življenja z boleznijo ter nenazadnje mirni smrti.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost aplikacije splošnih resnic, pravil in abstraktnih konceptov na specifične situacije v procesu zdravstvene nege, sposobnost analize, da bodo spoznali povezave in medsebojno delovanje različnih dejavnikov v določeni situaciji, sposobnost sinteze, da bodo lahko različne elemente povezali v celovito sliko;
- sposobnost povezovanja znanja s prakso pri reševanju kompleksnih situacij;
- avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju strokovnih odločitev;
- sposobnost kritičnega samoocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod in postopkov;
- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti – sposobnost razložiti odločitve, kakor tudi znanje in razloge, na katerih temeljijo, na jasen in nedvoumen način in sicer strokovnemu in nestrokovnemu občinstvu;
- sposobnost dela v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje tvornih kritik in pripomb;
- sposobnost kritičnega preverjanja informacij in dogodkov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem kontekstu in dogajanju;
- zavezanost profesionalni etiki, sposobnost etične refleksije in ravnanja v primeru etičnih dilem v zdravstveni negi.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom – VEČ TU
Pridobljeni strokovni naslov
Diplomirana medicinska sestra (VS) / Diplomirani zdravstvenik (VS) – (dipl. zn. / dipl. m. s.)
Osnovni podatki o programu
Trajanje študija
3 leta
180 ECTS
Usposabljanje v kliničnem okolju
2300
ur
Zaposljivost
V vseh državah eu
Brez pripravništva v SLO zdravstvenem sistemu
+
Možnost nadaljevanja na 2. stopnji
Vpisni pogoji
V program se lahko vpiše kdor:
- je opravil zaključni izpit po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali
- je opravil poklicno maturo ali splošno maturo.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi ali splošni maturi 60 % točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Izbrani kandidati morajo ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti opravljanja del in nalog zdravstvenega delavca, ki ga izda Dispanzer za medicino dela, prometa in športa (obrazec DZS 8,204).
CENA IZREDNEGA ŠTUDIJA
V študijskem letu 2021/22 šolnina študijskega programa Zdravstvena nega znaša 3.500,00 €.
OBVESTILO O CEPLJENJU ZA ŠTUDENTE
Skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih morajo študenti opraviti obvezna cepljena, določena s Pravilnikom o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili.
Zaradi potencialne izpostavljenosti nalezljivim boleznim in možnim prenosom okužb na paciente, zdravstveni zavodi zahtevajo, da študenti študijske smeri Zdravstvena nega pred vstopom v klinično okolje opravijo dodatna cepljenja, ki se zahtevajo za delovno mesto, na katerem opravljajo klinično usposabljanje (npr. cepljenje proti gripi, hepatitisu B, ošpicam). Cepljene proti hepatitisu B se za študente s statusom izvaja v okviru rednega sistematskega pregleda v 1. letniku. V nasprotnem primeru se študenti kliničnega usposabljanja v delovnem okolju ne morejo udeležiti.
Obveznost dodatnega cepljenja velja tudi za študente drugih študijskih smeri, ki se odločijo praktično usposabljanje opravljati v zdravstvenih ali drugih zavodih, ki tovrstna cepljenja zahtevajo.
Vsem študentom, ki se udeležujejo vaj v naravi, priporočamo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in/ali proti steklini.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Izvleček iz Pravilnika o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili:
Cepljenje študentov v okviru rutinskega programa cepljenja opravljajo šolski zdravniki v javnih zdravstvenih zavodih in zasebni zdravniki. Cepljenje proti steklini opravljajo območne enote NIJZ.
Predmetnik po posameznem letniku
Za študente, vpisane od študijskega leta 2023/2024 dalje, stopi v veljavo prenovljen predmetnik študijskega programa.
Pogoji za napredovanje v višji letnik
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim progamom za vpis v višji letnik.
Študent mora imeti za vpis v višji letnik opravljene in potrjene vse predpisane obveznosti kliničnega usposabljanja iz vseh predmetov letnika, razen Praktičnega usposabljanja 1 v 1. letniku in Praktičnega usposabljanja 2 v 2. letniku (samostojni predmet) ter opravljene izpite določenih predmetov.
Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti 45 ECTS, od tega obvezno sledeče predmete:
- Osnove zdravstvene nege v obsegu 18 ECTS,
- Zdravstvena nega starostnika in rehabilitacija v obsegu 12 ECTS,
- Anatomija v obsegu 3 ECTS,
- Fiziologija v obsegu 3 ECTS ter
- predmeti po izbiri v obsegu 9 ECTS.
Obvezno mora študent opraviti klinično usposabljanje 1. letnika:
- Klinično usposabljanje iz osnov zdravstvene nege
- Klinično usposabljanje rehabilitacije
- Klinično usposabljanje s področja zdravstvene nege starostnika
Za vpis v 3. letnik mora študent opraviti vse izpite 1. letnika v obsegu 60 ECTS in 42 ECTS predmetov 2. letnika, od tega obvezno sledeče predmete:
a) Zdravstvena nega kirurškega pacienta s kirurgijo v obsegu 12 ECTS,
b) Zdravstvena nega internističnega pacienta z interno medicino v obsegu 15 ECTS ter predmeti po izbiri v obsegu 15 ECTS .
Obvezno mora študent opraviti klinično usposabljanje 2. letnika:
- Klinično usposabljanje promocije zdravja
- Klinično usposabljanje s področj azdravstvene nege internističnega pacienta
- Klinično usposabljanje s področja zdravstvene nege kirurškega pacienta
- Izbirno klinično usposabljanje 2
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, v kolikor je opravil vsaj polovico obveznosti potrebnih za napredovanje v višji letnik. V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 3. letnika.
MOŽNOSTI ZAPOSLITVE DIPLOMANTOV
Diplomanti študijskega programa Zdravstvena nega se v okviru zdravstvenega sistema lahko brez opravljanja pripravništva zaposlijo na področju:
- primarnega zdravstvenega varstva – osnovni zdravstveni dejavnosti v zdravstvenih domovih, dispanzerjih za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine, v posvetovalnicah, v patronažnem varstvu, v splošni in družinski medicini, v specialistično ambulantni dejavnosti, v zasebni zdravstveni praksi, v socialno-varstvenih zavodih – domovih za starejše občane, v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, v zavodih za zdravstveno varstvo ali v reševalni službi.
- sekundarnega zdravstvenega varstva: v splošnih in specialnih bolnišnicah, na klinikah in inštitutih, zavodih za rehabilitacijo in v negovalnih oddelkih.
- terciarnega zdravstvenega varstva, kjer poteka najzahtevnejše ambulantno in bolnišnično zdravljenje.
Na drugih področjih lahko diplomirana medicinska sestra oz. diplomirani zdravstvenik dela tudi v šolah in vrtcih, v humanitarnih organizacijah in drugih nevladnih organizacijah, v socialno-medicinski, higienski, epidemiološki in zdravstveno – ekološki dejavnosti, v zdraviliški dejavnosti ali na področju oskrbe s krvjo in krvnimi derivati. Opravljanje pripravništva ureja zakonodaja oz. zahteve delodajalca.