Študijski program 2. stopnje

Po večletnih izkušnjah z izvajanjem študijskih programov s področja kineziologije, smo na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, posodobili magistrski študijski programa Aplikativna kineziologija. Pri posodobitvi smo skrbno upoštevali zahteve s področja športa in krepitve zdravja, gibalne primanjkljaje pretežno sedentarne populacije, podaljševanje delovno dobe in odnos delavca z delovnim okoljem, staranje populacije, porast kroničnih-nenalezljivih bolezni ter psiho-socialne vidike sodobne družbe.

 Kineziologija je mlada znanost, katere osrednja vsebina je preučevanje gibanja človeka. V širšem pomenu besede je kineziologija znanost, ki preučuje zakonitosti upravljanja procesov gibanja človeka in posledice delovanja teh procesov na človekov organizem v odvisnosti in v povezavi z njegovim življenjskim in delovnim okoljem. Vloga kineziologije kot znanosti o gibanju postaja danes vse bolj pomembna in aktualna. Zaradi posledic sodobnega načina življenja in neaktivnega življenjskega sloga ter s tem povezanimi problemi gibalne neučinkovitosti, ohranjanja zdravja ter padcem kakovosti življenja, je sodobna družba pomembno obremenjena.

 Magistrski študijski program Aplikativna kineziologija, ki ga izvaja Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem, je javnoveljavni študijski program, ki daje kompetence na področju športa. Podiplomski magistrski študijski program Aplikativna kineziologija je zasnovan tako, da študentom omogoča nadgradnjo znanj pridobljenih na dodiplomskem študiju iz področja človekovega gibanja (kineziologije).

Več o študijskem programu

Temeljni cilji študijskega programa:

  • omogočiti poglobljeno razumevanje kineziologije; 
  • izobraziti in usposobiti študente, da bi pridobili zaupanje v uporabo pridobljenega strokovnega znanja;  
  • razviti sposobnost kritičnega razmišljanja, utemeljevanja in dokazovanja na različnih področjih kineziologije; 
  • prepoznavati potrebo po prepletanju naravoslovnih in družboslovnih znanosti in razvijati interdisciplinarni pristop k obravnavi in reševanju problemov v kineziologiji;  
  • razviti občutek za sodelovanje in timsko delo pri reševanju problemov; 
  • izobraziti študente, da bodo znali uporabljati moderne tehnološke pripomočke  pri reševanju in predstavitvi problemov in konceptov v kineziologiji;  
  • usposobiti študente na področju dela s posamezniki, skupinami na različnih področjih delovanja;  
  • razviti pri študentih pozitiven odnos do nadaljnjega pridobivanja kinezioloških znanj pri reševanju različnih problemov;  
  • razviti občutek, da bodo znali v dani situaciji identificirati in strokovno uporabiti ustrezne veščine, znanje in metode dela;  
  • ozaveščati študente o pomenu gibanja za posameznikov razvoj in njegov vpliv na človekov organizem.

 Diplomant pridobi naslednje splošne kompetence:

  • razumevanje delovanja celice, tkiva, organa in sistema organov človekovega organizma v interakciji z življenjskim okoljem; 
  • sposobnost iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija; 
  • sposobnost prepoznavati in preučevati posledice interakcije okolja in človeka in preventivno delovanje s ciljem trajnostnega razvoja; 
  • sposobnost oblikovanja strategij in programov promocije gibalne/športne aktivnosti kot dejavnika kakovosti življenja; 
  • sposobnost avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela, na nacionalni in mednarodni ravni, na področju kineziologije in presečnih ved; 
  • sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,…); 
  • sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic; 
  • razvita veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij; 
  • zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.

 Diplomant pridobi naslednje predmetno-specifične kompetence:

  • ​poglobljeno poznavanje interakcije človeka in okolja – znotraj področij usmeritev (ergonomija, fiziologija napora in okoljska fiziologija); 
  • razumevanje vpliva okvare posameznih sistemov organizma človeka na njegovo integriteto; 
  • sposobnost podrobne analize specifičnih življenjskih okolij in priprava protokolov optimizacije učinkovitosti delovanja posameznika; 
  • sposobnost sinteze znanstvenih vprašanj in programa dela v smislu reševanja odgovorov sodobnih problemov kineziološke znanosti; 
  • sposobnost poznavanja sodobnih biotehnoloških metod na področju analize, razumevanja, preventive ohranjanja in varovanja zdravja;  
  • sposobnost zagotavljanja dodane vrednosti za učinkovito interakcijo med sposobnostmi delavca in zahtevami delovnega okolja;  
  • sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj ved, ki se prepletajo s kineziologijo; 
  • sposobnost pripravljanja in implementacije strategij za ohranjanje in varovanje zdravja.

Pridobljeni strokovni naslov

Magister kineziologije / Magistrica kineziolgije – (mag. kin.)

Osnovni podatki o programu

Študijski program obsega dva letnika (120 kreditnih točk po kreditnem sistemu ECTS) in vključuje 14 obveznih predmetov, izbirne vsebine ter pripravo in zagovor magistrskega dela.

Izbirnost študijskega programa obsega 21 ECTS, od tega v prvem letniku 9 ECTS in v drugem letniku 12 ECTS. V okviru izbirnih predmetov mora študent izbrati najmanj 12 ECTS med notranjimi izbirnimi predmeti študijskega programa, in sicer v prvem letniku najmanj 6 ECTS in v drugem letniku prav tako najmanj 6 ECTS.

Vpisni pogoji

V 1. letnik magistrskega študijskega programa Aplikativna kineziologija se lahko vpiše, kdor je končal:

a) diploma na študijskem programu 1. stopnje s področja športa ali

b) diploma na visokošolskem strokovnem študijskem programu (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004) s področja športa; ali

c) diploma na študijskem programu, ki je po trajanju in obsegu enakovreden programu iz točke a) ali b) z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom v študijski program opravi dodatne študijske obveznosti, katerih vsebina in obseg sta odvisna od predhodno končanega študijskega programa. Kandidatu se določijo največ trije predmeti iz nabora predmetov dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Aplikativna kineziologija.

Individualne vloge za vpis kandidatov iz točke c) prvega odstavka obravnava pristojna komisija fakultete. Kandidat opravi dodatne študijske obveznosti med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program.

Predvidoma bodo kandidati iz področja zdravstva opravljali diferencialni izpit iz predmeta Osnove kondicijske priprave.

Kandidati, ki se vpisujejo iz drugih področij bodo morali opraviti največ tri diferencialne predmete – Anatomija, Fiziologija, Osnove kondicijske priprave.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija (pri povprečju se kot ena od študijskih obveznosti upošteva tudi zaključna naloga na dodiplomskem študiju).

Navodila kandidatom za opravljanje diferencialnih izpitov so objavljena TU.

Predmetnik po posameznem letniku

Pogoji za napredovanje v višji letnik

 

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere 48 ECTS.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 2. letnika.

MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA

 

Magister/magistrica kineziologije je strokovno izobražen delavec v športu, ki v skladu s pridobljenimi kompetencami lahko načrtuje, organizira, izvaja in spremlja procese športne vadbe. Izobražen je za izvajanje športnih programov (Zakon o športu – ZŠpo-1), ki so različne pojavne oblike športa, namenjene posameznikom vseh starosti. Izvajalci športnih programov so športna društva in zveze, javni zavodi za šport, pravne osebe registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, lokalne skupnosti, samostojni podjetniki registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, zasebni športni delavci. Znanja magistrov kineziologije so dobrodošla tudi na področju zdravstva – programi za krepitev zdravja: zdravilišča in centri za rehabilitacijo, domovi za starejše občane, Zavodi za zdravstveno varstvo in nekatere druge zdravstvene ustanove ter področju turizma –  wellness centri, hoteli, potovalna dejavnost.