Študijski program 3. stopnje

Razpisane teme za doktorsko disertacijo in mentorji na doktorskem študijskem programu "Preventiva za zdravje v študijskem letu 2024/2025" (več s klikom na naslov)

Objavljamo predloge tem doktorskih disertacij izbranih mentorjev. Predlagane teme so informativne narave in so v pomoč kandidatom, ki se odločajo za vpis v študijski program Preventiva za zdravje. Za več informacij o posamezni objavljeni temi se obrnite na visokošolskega učitelja, ki je temo predlagal.

Za povezavo do povzetka raziskovalne tematike kliknite na ime mentorja:

doc. dr. Žiga Kozinc

izr. prof. dr. Melita Peršolja

doc. dr. Darjan Smajla

prof. dr. Nejc Šarabon (tema 1)

prof. dr. Nejc Šarabon (tema 2)

prof. dr. Nejc Šarabon (tema 3)

prof. dr. Nejc Šarabon (tema 4)

prof. dr. Nejc Šarabon (tema 5)

prof. dr. Nejc Šarabon (tema 6)

prof. dr. Nejc Šarabon (tema 7)

izr. prof. dr. Klemen Širok

Temeljni cilj novega doktorskega študijskega programa Preventiva za zdravje je izobraziti visoko usposobljene samostojne raziskovalce, ki bodo kompleksno problematiko preventive v zdravstvu znali reševati z interdisciplinarnimi pristopi, povezali poglobljena znanja v celovite rešitve ter ustvarjali nova znanja na področju zdravstvenih ved. Vsebina in namen študijskega programa sta tesno povezana z veljavnimi trendi v znanosti in stroki na področju preventive za zdravje, kjer dietetika, kineziologija, fizioterapija in zdravstvena nega pridobivajo na veljavi. Študijski program 3. stopnje Preventiva za zdravje je tako vsebinska nadgradnja programov 2. stopnje, ki jih izvajamo na UP FVZ. Osrednji poudarek programa je na samostojnem kreativnem raziskovalnem delu študenta, ki ga usmerja mentor. Po končanem študiju bo doktorand usposobljen za samostojno in kreativno znanstveno delo, načrtovanje strategij za reševanje sodobnih družbenih problemov s področja, kritično presojo raziskovalnih rezultatov, razvoj raziskovalnih metod, poročanje o raziskovalnih dosežkih ter prenos znanj v prakso.

Več o študijskem programu
Splošne kompetence oz. učni izidi, ki se s programom pridobijo:
  • Sposobnost identificiranja za družbo relevantnega raziskovalnega problema, njegove analize in izbira ustreznega raziskovalnega pristopa.
  • Avtonomnost v svojem znanstveno-raziskovalnem delu ter sposobnost timskega dela v interdisciplinarnih in transdisciplinarnih raziskovalnih skupinah.
  • Sposobnost oblikovanja rešitev aktualnih problemov s strokovnega področja za družbeno korist, prenos znanja v prakso.
  • Sposobnost interdisciplinarnega povezovanja in poglobljeno razumevanje znanj različnih ved, ki se nanašajo na preventivo v zdravju in ob ustrezni implementaciji vodijo do nove dodane vrednosti.
  • Razvoj znanstvenega načina mišljenja, podprtega z ustreznimi metodološkimi pristopi pri raziskovanju in sposobnost kritične analize najnovejših dosežkov na širšem področju preventive ter rezultatov lastnega raziskovalnega dela ter uporabe le-teh v praksi.
Predmetno-specifične kompetence oziroma učni izidi, ki se s programom pridobijo:
  • Sposobnost interdisciplinarne obravnave najpomembnejših problemov sodobne družbe na področju preventive v zdravju.
  • Sposobnost poglobljene analize razvoja strokovnega področja.
  • Poglobljena znanja, potrebna za izvedbo meritev in kritične interpretacije odzivov človeškega organizma na vadbo, prehrano in okolje iz različnih vidikov.
  • Sposobnost interpretacije rezultatov ter umestitve spoznanj v ožje in širše področje. Sposobnost znanstveno utemeljenega načrtovanja in implementacije strategij za ohranjanje in varovanje zdravja.
  • Poznavanje in sposobnost izbire naprednih metodoloških pristopov, obvladovanje sodobnih analitičnih raziskovalnih orodij in orodij za obdelavo podatkov.
  • Sposobnost izpopolnjevanja obstoječih ter razvijanja novih raziskovalnih metod in tehnik.
  • Sposobnost diseminacije rezultatov raziskovalnega dela ter sposobnost komunikacije s strokovno in splošno javnostjo ter trgom.
  • Zmožnost ustrezne rabe komunikacijskih virov ter informacijsko-komunikacijske tehnologije.
  • Zmožnost povezovanja posameznih raziskovalnih vprašanj v projekt.
  • Osvojitev komunikacijskih spretnosti, še posebej komunikacije v mednarodnem okolju, publiciranje različnih znanstvenih in strokovnih besedil.
  • Sposobnost mentorstva mlajšim kolegom v akademski in strokovni sferi.
  • Zavezanost profesionalni in raziskovalni etiki ter sposobnost etične refleksije.
  • Zavezanost moralnim in etičnim načelom v zdravstvu, tudi s spoštovanjem multikulturnosti.

Pridobljeni strokovni naslov

doktor znanosti / doktorica znanosti – (dr.)

Osnovni podatki o programu

Vpisni pogoji

V 1. letnik doktorskega študijskega programa Preventiva za zdravje se lahko vpiše, kdor je zaključil:

a) študijski program 2. stopnje, katerega kurikulum obsega področja zdravstva, športa, prehrane, naravoslovja ali tehnike;

b) študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drugi enoviti magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 kreditnih točk po ECTS in traja 5 let, katerega kurikulum obsega področja zdravstva, športa, prehrane, naravoslovja ali tehnike;

c) univerzitetni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), katerega kurikulum obsega področja zdravstva, športa, prehrane, naravoslovja ali tehnike ter je kandidat zbral 240 ECTS;

d) študijski program za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program, katerega kurikulum obsega področja zdravstva, športa, prehrane, naravoslovja ali tehnike (sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija fakultete na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program;

e) primerljiv študijski program v tujini iz točke a., b., ali c., po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Do zaključka prijavnega roka mora kandidat izbrati mentorja in pridobiti njegovo pisno soglasje o prevzemu mentorstva.

Ko je kandidat izbran in povabljen k vpisu, skupaj z mentorjem pripravi Načrt izobraževanja in raziskovanja, v katerem se dogovorita o izboru izbirnih predmetov in načinu raziskovanja. Načrt potrdi Komisija za znanstveno-raziskovalno delo UP FVZ.

Nadaljevanje študija po merilih za prehode

 

V 2. letnik doktorskega študijskega programa Preventiva za zdravje se po merilih za prehode lahko vpiše študent sorodnega doktorskega študijskega programa 3. stopnje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • študent izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program Preventiva za zdravje,
  • študijski program, iz katerega študent prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot
    doktorski študijski program Preventiva za zdravje in

so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (izpolnjuje doseženo število kreditnih točk, potrebnih za vpis v drugi letnik).
V 2. letnik doktorskega študijskega programa Preventiva za zdravje se po merilih za prehode lahko vpiše tudi diplomant magistrskega študijskega programa, sprejetega pred 11. 6. 2004 (znanstveni magisterij) ali diplomant študijskega programa za pridobitev specializacije, sprejetega pred 11. 6. 2004, če je kandidat pred tem končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FVZ, ki pri obravnavi poleg sorodnosti področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi študent sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v doktorskem študijskem programu Preventiva za zdravje.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Predmetnik po posameznem letniku

Predmet Predavatelj ECTS
Individualno raziskovalno delo 1 21
Interdisciplinarni vidiki preventive za zdravje prof. dr. Nejc Šarabon, prof. dr. Vesna Zadnik, izr. prof. dr. Mirko Prosen, doc. dr. Mojca Stubelj 15
Raziskovalne metode in napredna analiza podatkov v javnem zdravju prof. dr. Boštjan Žvanut 12
Izbirni predmeti
Genetika v javnem zdravju izr. prof. dr. Mateja Krajc 6
Javnozdravstveni izzivi na področju varnosti in zaščite prof. dr. Darja Barlič Maganja 6
Kvalitativno raziskovanje v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji izr. prof. dr. Mirko Prosen 6
Na kinezioloških znanjih utemeljen razvoj inovativnih izdelkov prof. dr. Nejc Šarabon 6
Napredna fiziologija gibalno športne aktivnosti doc. dr. Tim Podlogar 6
Napredne raziskovalne metode pri preučevanju globalnega zdravja izr. prof. dr. Sabina Ličen 6
Prenos znanja iz raziskav v zdravstvo izr. prof. dr. Melita Peršolja 6
Prostorska epidemiologija kroničnih bolezni prof. dr. Vesna Zadnik 6
Raziskave sedentarnosti in telesne neaktivnosti prof. dr. Nejc Šarabon 6
Raziskovanje bioaktivnih spojin iz hrane izr. prof. dr. Saša Kenig 6
Raziskovanje molekularnih mehanizmov pri vadbi in prehrani izr. prof. dr. Nina Mohorko 6
Raziskovanje psiholoških dejavnikov zdravja in prehranjevanja prof. dr. Maša Černelič Bizjak 6
Razvoj inovativnih prehranskih izdelkov doc. dr. Boris Kovač 6
Razvoj metod in raziskovanje s področja nutrigenomike in nutrigenetike izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar 6
Razvoj strategij za zdravo staranje izr. prof. dr. Dorjana Zerbo Šporin 6
Simulacije kot metoda raziskovanja v zdravstvu izr. prof. dr. Igor Karnjuš 6
Snovanje na znanstvenih dokazih utemeljene preventive poškodb v športu prof. dr. Nejc Šarabon 6
Trendi in izzivi v okoljski fiziologiji doc. dr. Tim Podlogar 6
Predmet Predavatelj ECTS
Individualno raziskovalno delo 2 42
Komunikacija v znanosti izr. prof. dr. Klemen Širok 12
Izbirni predmeti
Genetika v javnem zdravju izr. prof. dr. Mateja Krajc 6
Javnozdravstveni izzivi na področju varnosti in zaščite prof. dr. Darja Barlič Maganja 6
Kvalitativno raziskovanje v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji izr. prof. dr. Mirko Prosen 6
Na kinezioloških znanjih utemeljen razvoj inovativnih izdelkov prof. dr. Nejc Šarabon 6
Napredna fiziologija gibalno športne aktivnosti doc. dr. Tim Podlogar 6
Napredne raziskovalne metode pri preučevanju globalnega zdravja izr. prof. dr. Sabina Ličen 6
Prenos znanja iz raziskav v zdravstvo izr. prof. dr. Melita Peršolja 6
Prostorska epidemiologija kroničnih bolezni prof. dr. Vesna Zadnik 6
Raziskave sedentarnosti in telesne neaktivnosti prof. dr. Nejc Šarabon 6
Raziskovanje bioaktivnih spojin iz hrane izr. prof. dr. Saša Kenig 6
Raziskovanje molekularnih mehanizmov pri vadbi in prehrani izr. prof. dr. Nina Mohorko 6
Raziskovanje psiholoških dejavnikov zdravja in prehranjevanja prof. dr. Maša Černelič Bizjak 6
Razvoj inovativnih prehranskih izdelkov doc. dr. Boris Kovač 6
Razvoj metod in raziskovanje s področja nutrigenomike in nutrigenetike izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar 6
Razvoj strategij za zdravo staranje izr. prof. dr. Dorjana Zerbo Šporin 6
Simulacije kot metoda raziskovanja v zdravstvu izr. prof. dr. Igor Karnjuš 6
Snovanje na znanstvenih dokazih utemeljene preventive poškodb v športu prof. dr. Nejc Šarabon 6
Trendi in izzivi v okoljski fiziologiji doc. dr. Tim Podlogar 6
Predmet Predavatelj ECTS

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti 42 ECTS obveznosti iz 1. letnika. Izjemoma zadostuje 36 ECTS, kar na podlagi individualne prošnje študenta lahko odobri Komisija za študijske zadeve UP FVZ. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.

Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in 42 ECTS obveznosti iz 2. letnika ter imeti potrjeno temo doktorske naloge. Vse manjkajoče obveznosti mora študent opraviti pred zagovorom doktorske disertacije.

Pred zagovorom doktorske disertacije mora študent opraviti tudi obveznost objave (sprejetja v objavo) prispevka v znanstvenih revijah.

Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 18 ECTS tega letnika.

Študijski program je individualno zasnovan. Na področju svetovanja in usmerjanja med študijem študent sodeluje z mentorjem.

Študent lahko napreduje tudi v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi Senat UP FVZ.

Pogoj za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, ki jih določa program, v obsegu 180 ECTS. Študent mora pripraviti in uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo. Pred zagovorom doktorske disertacije mora imeti študent obvezno kot prvi ali vodilni avtor objavljen (ali sprejet v objavo) prispevek s teme naloge v znanstveni reviji, ki je ob oddaji na seznamu SCI ali SSCI, in ima faktor vpliva ≥ 0,1. Kot sprejet v objavo se šteje članek, ki mu je dodeljena številka DOI. Disertacijo lahko pripravi iz člankov, če ima kot prvi ali vodilni avtor objavljene ali sprejete v objavo najmanj 3 članke s področja teme doktorske disertacije v revijah, indeksiranih v SCI ali SSCI. S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora študent zaključi študij.

Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije doktorand prejme diplomo, ki je javna listina.

Cena

Doktorski študij je izredni študij, cena za letnik znaša 3.400,00 EUR.
Univerza na Primorskem je junija 2024 objavila novico o sofinanciranju doktorskega študija.

Obrazec: Izjava o izpolnjevanju pogojev za sofinaciranje 24/25

Informacije o Štipendijskem skladu UP. 

Dostopnost