doc. dr. Klemen Širok – doktorska tema

Ime in priimek: izr. prof. dr. Klemen Širok
ARRS šifra:
28765
e-naslov:
klemen.sirok@fvz.upr.si

Raziskovalna organizacija, kjer bo delo potekalo
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Univerza na Primorskem, Fakulteta za management

Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 
Veda: 5 – Družboslovje
Področje: 5.02.02 – Ekonomija / Poslovne vede
Podpodročje: 5.04.03 – Upravne in organizacijske vede / Management

Povzetek predstavitve raziskovalne tematike in področja raziskovanja

1. TEMA: Staranje prebivalstva je eden ključnih izzivov za Slovenijo v naslednji 30 letih. Z njim se
soočamo tako posamezniki (zaposleni) kot vodstva podjetij in država. Zaradi zviševanja
obsega z delom povezanih zdravstvenih težav (starejših) zaposlenih so se pojavile
številne težnje po izboljšanju delovnih pogojev in vzpostavitvi bolj zdravih delovnih
mest, kar lahko pripomore k izboljšanju zdravja (starejših) delavcev in posledično k
dvigu zaposlitvene stopnje starejših. Pri tem pa je ključno vprašanje, kako spodbuditi
in doseči ustrezno spremembo vrednot in ravnanj ciljnih skupin programov promocije
zdravja, da se bomo lahko kot družba uspešno spopadli z izzivi podaljševanja delovne
aktivnosti, ohranjanja zdravja ter delovne sposobnosti.
Omenjen izziv omogoča številna visoko aktualna in relevantna raziskovalna vprašanja,
ki zahtevajo multidisciplinarni, večplasten in več‐nivojski pristop k raziskovanju.
Raziskovalno šibko pokrito je vprašanje dejavnikov participacije v programih promocije
zdravja. Stopnje participacije so namreč na splošno zelo nizke in med udeleženci
programov prevladujejo tisti, ki že sicer skrbijo za svoje zdrave (učinek mrtve teže).
Interes podjetij, ki imajo na omenjenem področju največ izzivov, je praviloma najnižji.
Raziskovalno pozornost zahtevajo tudi visoke stopnje osipa med udeleženci
programov. Na katere nivoje družbene realnosti (posameznik, organizacija ali
sistemska ureditev) je torej smiselno osredotočiti intervencije zdravstvenih politik in
politik trga dela usmerjenih na zagotavljanja zdravja delovno aktivne populacije, da bi
le‐te bile bolj učinkovite?

2. TEMA: Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti alarmantno hitro narašča in
s tem posledično tudi izdatki za plačilo nadomestil tako v breme delodajalca kot tudi v
breme zdravstvene blagajne. V 2019 je zdravstvena blagajna za ta naslov porabila že
380 milijonov, v 2020 je številka presegla 400 milijonov. Tudi pregled kazalnikov
bolniškega staleža kaže vse slabše razmere. Razmere so kritične predvsem v javnem
sektorju, kjer je bolniški stalež praviloma občutno višji kot v zasebnem sektorju.
Pregled po standardni klasifikaciji dejavnosti pokaže, da ravno dejavnosti javne uprave
in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (O); izobraževanje (P) in zdravstveno
in socialno varstvo (Q) predstavljajo osrednje generatorje bolniških odsotnosti. Kljub
temu, da je javni sektor že bil deležen nekaj projektov povezanih z aktivnim in zdravim
staranjem, ti ukrepi še niso uspeli pokriti ključnih generatorjev absentizma znotraj
javnega sektorja (razširjenost), ali pa izvedeni ukrepi niso dovolj učinkoviti.
Vzroke začasne nezmožnosti za delo in značilnosti bolniške odsotnosti pri delu v
javnem sektorju so tudi na resornih ministrstvih prepoznani kot izhodišča za nadaljnje
intervencije na področju zagotavljanja zdravja pri delu. Ob tem pa se odpirajo številna
raziskovalna vprašanja: (1) kateri so ključni dejavniki absentizma v javnem sektorju v
Sloveniji; (2) ali imamo v Sloveniji opraviti s pojavom novih tveganj izven delovnega
okolja in življenjskega sloga (npr. kultura absentizma); (3) s katerimi že poznanimi
ukrepi na nivoju posameznika, organizacij in sistema bi bilo smiselno nasloviti
omenjeno tematiko (primerjalna perspektiva).