POLETNA ŠOLAprof. dr. Nejc Šarabon – doktorska tema

Ime in priimek: prof. dr. Nejc Šarabon
ARRS šifra:
21495
e-naslov:
nejc.sarabon@fvz.upr.si

Raziskovalna organizacija, kjer bo delo potekalo
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Artros (1. tema)

Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 
Veda: Družboslovje
Področje: Šport
Podpodročje: Kineziologija – Medicinski vidik (ortopedija, fiziatrija, itn.)

Povzetek predstavitve raziskovalne tematike in področja raziskovanja
1. TEMA: Tema bo obravnavala sprednjo kolensko bolečini (SKP) po rekonstrukciji sprednje križne vezi (SKV). SKP je med najpogostejšimi mišično-skeletnimi težavami kolenskega sklepa in prizadene do 23 % splošne populacije.Dosedanje študije poročajo o pozitivnih učinkih programov vadbe, ki ciljajo na mišične skupine distalno in proksimalno od kolena. Manj učinkoviti programi vadbe lahko povzročijo dolgotrajnejšo klinično oskrbo, posebej kadar zdravniki pogosto predpisujejo samo vadbo za krepitev mišic kolena. Poleg tega SKP po rekonstrukciji SKV ni bil posebej obravnavana, čeprav je pogost problem. V tej nalogi bomo za preventivno in zdravljenje SKP po rekonstrukciji SKV bomo oblikovali najsodobnejši program, ki temelji na vadbi na podlagi obstoječih dokazov za rehabilitacijo SKP na splošno, in dokazanih notranjih dejavnikih tveganja za SKP po rekonstrukciji SKV. Končni cilj doktorskega projekta je primerjati najsodobnejši program z obstoječimi programi v intervencijski študiji. Delo bo potekalo v treh fazah: 1) podroben pregled literature in oblikovanje vadbenega protokola; 2) prečno-presečne študije, v katerih se cilj preučiti biomehanske in fiziološke značilnosti izbranih vaj, ki sestavljajo vadbeni protokol; 3) intervencijska študija, v kater se bo nov vadbeni program za zdravljenje SKP po rekonstrukciji SKV,  primerjal z obstoječim. Pridobljeno znanje in rezultati bodo pomembno prispevali k praksi na področju preprečevanja in zdravljenje SKP po rekonstrukciji SKV. 

2. TEMA:V zadnjem obdobju je vse več dokazov, o medsebojnih vplivih ne-sosednjih mišic v miofascialni verigi. Nedavni sistematični pregled z metaanalizo poroča o povečanju gibljivosti po statičnem raztezanju tudi v oddaljenih sklepih. Poleg statičnega raztezanja so tudi mehanske oblike obravnave plantarne fascije izkazale učinek na povečanje gibljivosti zadnjih stegenskih mišic in mišic hrbta. Oddaljeni učinki nekaterih terapevtskih postopkov tudi na nesosednjih mišicah so v literaturi dobro podprti vendar so bili v glavnini preverjani pri zdravih posameznikih. Ni znano, ali lahko podobne medsegmentne učinke pričakujemo pri osebah s patologijami povezanimi s spremembami togosti in zmogljivosti mišic površinske zadajšnje linije. Tema doktorske disertacije je primerjava vplivov lokalne in integrale obravnave plantarnega fasciitisa in tendinipatije Ahilove tetive z mehkotkivnimi tehnikami. V prvi fazi bomo preverjali akutne učinke izbranih manualnih in mehanskih metod na bolečino in funkcijo pri osebah z omenjenima patologijama. Prvi cilj je tako preveriti, ali lahko integralna obravnava (ciljanje tako lokalnega dela – mesta poškodbe in sosednjih sklepov oziroma širšega dela kinetične verige) lahko akutno učinkovitejša od lokalnega pristopa. V drugem delu bomo (na podlagi podrobnega pregleda literature in izsledkov iz prvega dela) zasnovali optimizirano intervencijo (predvidoma integralni pristop) za omenjeni patologiji in v študiji (randomiziana kontrolirana študija) primerjali učinkovitost na novo zasnovane intervencije s trenutno uveljavljenimi protokoli.

3. TEMA: Tema obravnava potencial senzorične stimulacije za izboljšanje živčno-mišične funkcije pri distrofikih. V literaturi je že moč zaslediti nekaj dokazov o potencialu proprioceptivne vadbe, električne stimulacije, magnetne stimulacije, vibracijske vadbe in drugih pristopov, ki temeljijo na senzorični stimulaciji. Literature ne daje jasnega odgovora o najbolj učinkovitih pristopih za ohranjanje / izboljšanje živčno-mišične funkcije pri distrofikih. V doktorski nalogi bomo tako raziskovali različne pristope, ki temeljijo na senzorični stimulaciji. V prvi fazi bomo s podrobnim pregledom literature, izvedbo fokusnih skupin s strokovnjaki s področja ter bolniki, in na podlagi rezultatov pilotnih študij, oblikovali predlog več oblik intervencij, namenjenih za distrofike. Predvidevamo, da bo druga faza doktorskega projekta zajemala razvoj vsaj 1 namenske naprave, ki bo omogočala izbrano modaliteto senzorične stimulacije. V zadnji fazi sledi izvedba intervencijskih študij, v katerih bomo primerjali več pristopov za izboljšanje živčno-mišične funkcije pri distrofikih. Spremenljivke kot so frekvenca in amplituda (v primeru vibracij ali električne stimulacije), ter količina in pogostost terapije bomo določili na podlagi izsledkov prve faze. Vrednotili bomo tako subjektivne (samo-poročano izboljšanje živčno-mišične funkcije, zadovoljstvo s terapijo) ter objektivne spremenljivke (nevrofiziološki odzivi, telesna sestava). Rezultati doktorske naloge bodo pomembno prispevali h klinični praksi ter postavili temelje za nadaljnje aplikativno raziskovanje.