Študijski program 2. stopnje
ZDRAVSTVENA NEGA
IZOLA
- Redni študij: 30 mest
DIFERENCIALNI IZPITI
Predvidoma bodo kandidati iz študijske smeri Babištvo opravljali diferencialni izpit iz predmeta Osnove zdravstvene nege.
Navodila kandidatom za opravljanje diferencialnih izpitov so objavljena TU.
Osnove zdravstvene nege (9 ECTS)
Nosilka predmeta: viš. pred. Doroteja Rebec
Navodila za pripravo na izpit ter študijsko literaturo kandidat dobi pri nosilki predmeta.
Izpiti so razpisani v vis-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/
Študijski program obsega dva letnika (120 kreditnih točk po kreditnem sistemu ECTS) in vključuje 12 obveznih predmetov (8 v 1. letniku in 4 v 2. letniku) v obsegu 78 ECTS, izbirne predmete v skupnem obsegu 12 ECTS ter pripravo in zagovor magistrske naloge v obsegu 30 ECTS.
V okviru izbirnosti mora študent izbrati najmanj 6 ECTS med Notranjimi izbirnimi predmeti študijskega programa. Za preostale izbirne predmete lahko študent izbira med izbirnimi ali obveznimi predmeti študijskih programov 2. stopnje, ki se izvajajo na Univerzi na Primorskem Fakulteti za vede o zdravju ter slovenskih in tujih visokošolskih zavodih.
Študent mora upoštevati formalne postopke izbirnosti.
Študij je oblikovan tako, da omogoča študentu primerno širino in poglabljanje znanj. Horizontalna povezanost se odraža v dopolnjevanju vsebin predmetov, ki jih študent osvaja v posameznem letniku predloženega programa. Študijske vsebine (kot tudi metode učenja in poučevanja) obveznih predmetov se dopolnjujejo in omogočajo študentom poglobitev znanj, ki so cilj pridobitve skozi študijski program. Ob snovanju vsebin študijskega programa je bila pozornost namenjena nepodvajanju vsebin v predmetih oziroma da se sorodne teme obravnavajo z različnih zornih kotov.
Vertikalna povezanost sledi ocenjeni razporeditvi postopnega pridobivanja specifičnega znanja, pri čemer se upošteva predhodno pridobljeno znanje. Izraža se v nadgradnji študijskih vsebin po semestrih oziroma letnikih. Tako se študij začne s temeljnimi predmeti in se v drugem letniku nadaljuje s specialnimi predmeti. Na teh osnovah temeljijo strokovni predmeti drugega letnika, ki zajemajo področja Zdravstvene nege pacienta v skupnosti, dolgotrajno oskrbo in paliativo, Zdravje družin, Obravnavo kritično bolnega pacienta v enotah intenzivne terapije in Duševno zdravje. Z izbiro vsebin skozi izbirne predmete je omogočena možnost večje specializacije znanja in veščin. Vertikalni proces se odraža tudi v možnosti nadgradnje znanja, hkrati je študentom omogočena usvojitev tistih specialnih znanj, ki jih bodo potrebovali pri svojem poklicu. Študijski program Zdravstvene nege je povezan tudi z drugimi programi na UP Fakulteti za vede o zdravju ter članicah Univerze na Primorskem in drugih fakultet po Sloveniji in v tujini.
Več o študijskem programu
Namen magistrskega študijskega programa ZDRAVSTVENA NEGA 2. stopnje je zagotoviti bodočim magistrom/magistricam zdravstvene nege napredne kompetence na ravni zahtevnejših oblik dela v zdravstveni negi, ki jim bodo omogočale celovito strokovno delovanje v smislu:
- zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe
- aktivnega delovanja na področju kakovosti in varnosti
- izvajanja zdravstvene vzgoje in izobraževanja ter vključevanje v izobraževalni, raziskovalni in pedagoški proces
- kliničnega raziskovanja in razumevanje na dokazih podprtega dela in uporaba le tega v praksi
- vodenja in razvoja profesionalne prakse
- načrtovanja lastnega profesionalnega dela in dela drugih
Temeljni cilji študijskega programa so usmerjeni v poglabljanje in širjenje znanja, ki so ga diplomanti zdravstvene nege in babištva pridobili na prvostopenjskem dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu, in povezovanje znanja z delovnimi izkušnjami glede na sodobne potrebe specifičnega strokovnega področja.
Prav tako je en izmed ciljev razviti poklicno pripadnost študentov do zdravstvene nege kot znanstvene discipline ter usposobiti študenta za razumevanje umeščenosti zdravstvene nege v širši kontekst zdravstvene dejavnosti, zdravstvene politike in sistema javnega zdravja.
Študentom bo omogočena pridobitev specialnih pedagoško-andragoških in komunikacijskih spretnosti, ki jim bo omogočilo kakovostnejše in samostojno delo pri izvajanju strokovnih nalog zdravstvene nege.
Velik poudarek znotraj študijskega programa je usmerjen na usposobljenost za samostojno znanstveno-raziskovalno delo, klinično raziskovanje in razumevanje na dokazih podprtega dela in uporaba le-tega v praksi.
TEMELJNI CILJI PROGRAMA
Temeljni cilji programa so izobraževanje in usposabljanje diplomantov za:
- poglobiti in razširiti znanje, ki so ga diplomanti pridobili na prvostopenjskem dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu Zdravstvena nega ali Babiška nega;
- povezati znanje in razumevanje z delovnimi izkušnjami glede na sodobne potrebe ter posebnostmi delovanja specifičnega strokovnega področja;
- razviti poklicno pripadnost študentov do zdravstvene nege kot znanstvene discipline;
- usposobiti študenta za razumevanje umeščenosti zdravstvene nege v širši kontekst zdravstvene dejavnosti, zdravstvene politike in sistema javnega zdravja ter za aktivno in konstruktivno vzajemno sodelovanje pri izboljševanju kakovosti zdravstvenega varstva;
- usposobiti študenta za razumevanje in ustrezno odzivanje na širše družbene in globalizacijske procese v zdravstveni negi;
- usposobiti študente za izvajanje najzahtevnejših strokovnih nalog zdravstvene nege, ki vključujejo organiziranje, vodenje, načrtovanje in nadziranje izvajanja procesov ter zagotavljanja kakovosti na specialnih področjih zdravstvene nege;
- izobraziti strokovnjake zdravstvene nege s širokim strokovnim, organizacijskim in upravljalnim znanjem za razumevanje delovanja zdravstvenih sistemov, prvenstveno z vidika priprave, izvajanja in vodenja programov in vseh spremljajočih dejavnosti v zdravstveni negi;
- omogočiti študentu pridobitev specialnih pedagoško-andragoških in komunikacijskih spretnosti, ki jim bo omogočilo kakovostnejše in samostojno delo pri izvajanju strokovnih nalog zdravstvene nege;
- usposobiti študenta za samostojno znanstveno-raziskovalno delo, klinični raziskovanje in razumevanje na dokazih podprtega dela in uporaba le-tega v praksi;
- usposobiti študenta za iskanje načinov za nadaljnja prizadevanja po osebnostnem in profesionalnem razvoju in usposobiti študenta s poudarkom timskem delu in medpoklicnem sodelovanju;
- izobraziti študente za samostojno izvajanje postopkov in posegov s področja zdravstvene nege v primarni zdravstveni dejavnosti;
- usposobiti študenta za aktivo in učinkovito vključevanje v razvoj in izvedbo aktivnosti na področju javnega zdravja;
- usposobiti študenta za uporabo novih znanj o sodobnih pristopih in trendih na specialnih področjih zdravstvene nege in razviti sposobnosti in spretnosti aplikacije v profesionalni praksi;
- izobraziti strokovnjake zdravstvene nege z vidika priprave, izvajanja in vodenja programov za zagotavljanje bolnišnične higiene in epidemiološkega spremljanja, preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.
Na drugi stopnji študijskega programa bo študent usposobljen za izvajanje najzahtevnejših strokovnih nalog zdravstvene nege, ki vključujejo organiziranje, vodenje, načrtovanje in nadziranje izvajanja procesov ter zagotavljanja kakovosti na specialnih področjih zdravstvene nege. Izobrazili se bodo strokovnjaki zdravstvene nege s širokim strokovnim, organizacijskim in upravljalnim znanjem za razumevanje delovanja zdravstvenih sistemov bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, prvenstveno z vidika priprave, izvajanja in vodenja programov in vseh spremljajočih dejavnosti v zdravstveni negi.
Diplomant pridobi naslednje splošne kompetence:
Z doseganjem temeljnih ciljev študijskega programa bodo študenti razvijali naslednje splošne kompetence:
- sposobnost analize, sinteze, predvidevanja in planiranja rešitev ter posledic na svojem strokovnem področju v novih in neznanih okoliščinah s širokim (multidisciplinarnim) pristopom;
- sposobnost povezovanja znanja in reševanja kompleksnih situacij;
- sposobnost inovativno prispevati k razvoju in aplikaciji novih idej povezanih z raziskovanjem;
- avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju strokovnih odločitev;
- sposobnost kritičnega samoocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti načrtovanja, ocenjevanja in izvedbe izbranih metod in postopkov;
- sposobnost ravnanja tudi v primeru enostavnih in nepopolnih informacij, vendar z upoštevanjem socialne in etične odgovornosti povezane z uvajanjem znanja in odločanja;
- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti – tudi v mednarodnem okolju; sposobnost razložiti odločitve, kakor tudi znanje in razloge na katerih temeljijo, na jasen in nedvoumen način in sicer strokovnemu in nestrokovnemu občinstvu;
- sposobnost vodenja skupinskega dela, sposobnost dela v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje tvornih kritik in pripomb;
- sposobnost kritičnega preverjanja informacij in dogodkov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem kontekstu in dogajanju;
- zavezanost profesionalni etiki, sposobnost etične refleksije in ravnanja v primeru etičnih dilem v zdravstveni negi;
- zavedanje pomena vseživljenjskega učenja in nadaljnjega izobraževanja ter skrb za lasten osebnostni razvoj;
- analiza in nadgrajevanje kliničnih izkušenj in znanja, z namenom neprestanega razvoja z dokazi podprte obravnave v zdravstveni negi.
Predmetno-specifične kompetence študijskega programa so:
Poleg splošnih kompetenc bodo študenti pri predmetih pridobili tudi predmetno-specifične kompetence, ki so:
- razumevanje zdravstvene nege kot znanstvene discipline;
- sposobnosti in spretnosti za uporabo modelov zdravstvene nege in konceptov, povezanih z znanostjo zdravstvene nege;
- sposobnost in spretnosti za spremljanje, kritično ocenjevanje in aplikacijo sodobnih pristopov razvoja (evropskih in svetovnih) na področju organiziranja, izvajanja in vodenja zdravstvene nege, kot pomembnega sestavnega dela zdravstvene dejavnosti, zdravstvenih politik in skrbi za javno zdravje;
- sposobnosti in spretnosti za organiziranje, načrtovanje in nadzor delovanja procesov zdravstvene nege in spretnosti vodenja zdravstvenih timov na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, s skupnim temeljnim namenom izboljšanja kakovosti celovite zdravstvene oskrbe;
- sposobnosti in spretnosti za preučevanje, snovanje, razvoj in uvajanje sodobnih rešitev na področju organiziranja, načrtovanja in nadziranja delovanja procesov zdravstvene nege in vodenja zdravstvenih timov z uporabo znanstvenih metod;
- sposobnost in spretnosti za uvajanje sodobnih rešitev in novih specialnih znanj na področju zdravstvene nege in obvladovanja bolnišničnih okužb;
- sposobnosti in spretnosti za osebnostni in profesionalni razvoj ter nesebično prenašanje vrednot, znanja, spretnosti in izkušenj na sodelavce v zdravstvenem timu;
- sposobnosti in spretnosti za sodelovanje in kolektivno delovanje v timu in skupnosti;
- poznavanje in spretnosti za uporabo informacijsko–komunikacijskih tehnologij in informacijskih sistemov;
- sposobnost in spretnosti za nudenje zdravstvene nege v večjezičnem in večkulturnem okolju;
- sposobnost in spretnosti za izvajanje aktivnosti z upoštevanjem različnih kulturnih in jezikovnih izzivov pri vodenju kadrov na področju zdravstvenih ved;
- sposobnost preučevanja, snovanja, razvoja in uvajanja sodobnih rešitev na področju organiziranja, načrtovanja in nadziranja promocije zdravja, zdravstvene vzgoje in vzgoje za zdravje z uporabo znanstvenih metod in postopkov;
- sposobnost preučevanja, snovanja, razvoja in uvajanja sodobnih rešitev na področju javnega zdravja za strokovno področje zdravstvene nege;
- sposobnosti in spretnosti za izvajanje potrebnih ukrepov za zagotavljanje bolnišnične higiene, za epidemiološko spremljanje, preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb;
- sposobnosti in spretnosti za raziskovanje in izvajanje aktivnosti proučevanja, načrtovanja in uvajanja sodobnih rešitev na področju zagotavljanja bolnišnične higiene;
- usposobljenost za strokovno utemeljeno prepoznavanje in razumevanje paliativne oskrbe;
- sposobnost za kritično razmišljanje o razvoju paliativne oskrbe pri nas in v evropskem prostoru;
- poznavanje pomena žalovanja in duhovnosti v paliativni oskrbi;
- usposobljenost za sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih;
- sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni ekipi in poznavanje osnovnih metod zdravljenja in ocenjevalnih metod s področja drugih zdravstvenih ved ;
- poznavanje in razumevanje mehanizmov nastanka mišično-skeletnih poškodb in bolečine;
- soodvisno ustvarjanje, izvajanje in evalvalcija fizioterapevtske obravnave za različne namene in ciljne skupine.
Pridobljeni strokovni naslov
Magister zdravstvene nege / Magistrica zdravstvene nege (mag. zdr. neg.)
Osnovni podatki o programu
Trajanje študija
2 leti
120 ECTS
Študijske obveznosti
OBVEZNI IN IZBIRNI PREDMETI
Zaključek študija
Magistrska naloga
30 ECTS
Vpisni pogoji
V študijski program druge stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno zaključil:
a) študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega v obsegu najmanj 180 ECTS ali visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) ali z njim primerljiv dodiplomski študijski program v tujini v obsegu najmanj 180 ECTS;
b) študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS s področja zdravstvene nege in oskrbe (723) ali visokošolski strokovni študijski program (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) s področja zdravstvene nege in oskrbe (723) ali z njim primerljiv dodiplomski študijski program v tujini v obsegu najmanj 180 ECTS. Ti kandidati morajo pred vpisom opraviti študijske obveznosti (diferencialne izpite), ki so bistvene za vpis v študijski program Zdravstvena nega. Diferencialne izpite v obsegu do 60 ECTS določi Komisija za študijske zadeve Fakultete za vede o zdravju, na podlagi individualne prošnje kandidata.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija (pri povprečju se kot ena od študijskih obveznosti upošteva tudi zaključna naloga na dodiplomskem študiju).
Predmetnik po posameznem letniku
PRAVILA IZBIRNOSTI ZA ŠTUDIJSKO LETO 2024/25
V okviru izbirnih predmetov mora študent izbrati najmanj 6 ECTS med notranjimi izbirnimi predmeti študijskega programa. Izbirne predmete v obsegu do 6 ECTS lahko študent izbere po pravilih za zunanjo izbirnost na drugih članicah UP.
Celotna izbirnost študijskega programa 12 ECTS.
1. letnik izbirnost 6 ECTS
Notranje izbirni predmeti za 1. letnik:
| IME PREDMETA | ECTS |
| Zdravstveni sistemi v Evropski skupnosti | 3 |
| Management zdravstva | 3 |
| Izbrane vsebine iz uporabe IKT v zdravstvu / MM* | 3 |
| Integrativne metode podpornega zdravljenja / MM* | 3 |
| Edukacija in komunikacija na področju zdravstvenih ved / MM* | 3 |
| Ekonomsko in finančno poslovanje v zdravstvenih organizacijah |
3 |
| TUTORSTVO Razvijanje veščin akademskega tutorstva in coachinga (predmet lahko izberejo študenti, ki se prijavijo na razpis za tutorje oziroma so predstavniki letnika) | 3 |
MM* – izvedba v okviru mednarodnega modula. Možna izvedba kontaktnih ur v angleškem jeziku, študent lahko svoje obveznosti (seminar, izpit) opravi v slovenskem jeziku.
2. letnik izbirnost 6 ECTS
Notranje izbirni predmeti za 2. letnik:
MM* – izvedba v okviru mednarodnega modula. Možna izvedba kontaktnih ur v angleškem jeziku, študent lahko svoje obveznosti (seminar, izpit) opravi v slovenskem jeziku.
Zunanja izbirnost na drugih članicah UP
Izbirne predmete na drugih članicah UP lahko študent izbere iz ponujenega nabora predmetov in skladno s Pravilnikom o izvajanju izbirnosti med članicami UP. V tem primeru pri izboru izbirnih predmetov na vpisnem listu izberejo Izbirni predmet na drugi članici – 1. stopnja.
»INFORMACIJSKI PAKET« (seznam izbirnih predmetov na drugih članicah UP)
Pogoji za napredovanje v višji letnik
Študent mora za vpis v višji letnik imeti opravljenih 48 ECTS.
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, v kolikor je opravil vsaj polovico obveznosti, potrebnih za napredovanje v višji letnik.
V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 2. letnika.
MOŽNOSTI ZAPOSLITVE
Magistrice in magistri zdravstvene nege se lahko zaposlujejo na področju primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva.
Na drugi stopnji študijskega programa bo študent usposobljen za izvajanje najzahtevnejših strokovnih nalog zdravstvene nege, ki vključujejo organiziranje, vodenje, načrtovanje in nadziranje izvajanja procesov ter zagotavljanja kakovosti na specialnih področjih zdravstvene nege. Izobrazili se bodo strokovnjaki zdravstvene nege s širokim strokovnim, organizacijskim in upravljalnim znanjem za razumevanje delovanja zdravstvenih sistemov bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, prvenstveno z vidika priprave, izvajanja in vodenja programov in vseh spremljajočih dejavnosti v zdravstveni negi.
