ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE
FIZIOTERAPIJA
IZOLA
- Redni študij: 30 mest
PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Študijski program je nadgradnja istoimenskega študijskega programa Fizioterapija na 1. stopnji, s čimer je vzpostavljena vertikala v izobraževalnem procesu. Temeljni cilj programa je izobraziti fizioterapevta kot neodvisnega zdravstvenega strokovnjaka, ki bo z usvojenimi interdisciplinarnimi znanji sposoben delovati samostojno ali v timu pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju fizioterapevtskega zdravljenja kostno-mišičnih težav. Znal bo delovati na področju primarne preventive, zdravljenja in rehabilitacije. Študijski program je po vsebini in sestavi naravnan tako, da bodo študenti pridobili ustrezne kompetence ter nadgradili že usvojena znanja in veščine za avtonomno izvajanje zahtevnejših sodobnih, znanstveno utemeljenih, fizioterapevtskih metod in tehnik. Z usvojenimi kompetencami bodo diplomanti usposobljeni za delovanje na različnih funkcijah v delovnih in kliničnih okoljih, kakor tudi za usvajanje in posredovanje novih znanj na področju hitro razvijajoče se fizioterapevtske stroke.
Študijski program Fizioterapija je magistrski študijski program 2. stopnje. Traja 2 leti in skladno z izobraževalnimi smernicami ter zakonodajo obsega skupno 120 ECTS. V 1. letniku študent opravi 10 obveznih predmetov v obsegu 54 ECTS in izbirne vsebine v obsegu 6 ECTS. V 2. letniku študent opravi 6 obveznih predmetov v obsegu 24 ECTS in izbirne vsebine v obsegu 6 ECTS. Zaključi z magistrsko nalogo v obsegu 30 ECTS. V magistrskem študijskem programu Fizioterapija je praktično usposabljanje predvideno v okviru obveznega predmeta Praktično usposabljanje v obsegu 3 ECTS. V okviru obveznih teoretičnih predmetov so predvidene tudi klinične vaje. Študent bo izbiral med notranjimi izbirnimi predmeti, ki smiselno nadgrajujejo in razširjajo predhodno pridobljena znanja. Omogočena bo tudi zunanja izbirnost med predmeti, ki so akreditirani na drugih študijskih programih, ki jih izvajajo UP FVZ in ostale fakultete, članice UP, kot tudi drugih programih, ki so akreditirani v Sloveniji in tujini, in sicer do 6 ECTS. Študijski program Fizioterapija ima skrbno zasnovano ter horizontalno in vertikalno prepleteno strukturo. Slednja zasleduje zagotavljanje znanj in veščin s področij osrednjih vsebinsko zaokroženih sklopov, ki temeljijo na komplementarnem povezovanju predmetov: a) temeljni; b) metodološki; c) diagnostični; d) terapevtski in e) psihosocialni sklop. Končni cilj izobraževanja je izobraziti magistra fizioterapije, ki bo samozavesten, prilagodljiv, odziven, human in ustrežljiv ter bo pri svojem delu združeval kritično razmišljanje, vseživljenjsko učenje, etične vrednote in samostojno presojo, osredotočeno na potrebe pacienta/klienta.
Študijski program se torej odmika od tradicionalnega strogo biomedicinskega (v fizioterapiji biomehanskega) pristopa in se obrača k sodobnemu biopsihosocialnemu modelu obravnave, ki še zmeraj sloni na fizikalnih zakonitostih, vendar obravnava pacienta celovito, kot kompleksno razmišljujočo socialno osebo ter se pri tem dotakne tudi obravnave specifičnih skupin v populaciji.
Več o študijskem programu
Temeljni cilji študijskega programa:
Temeljni cilj programa je izobraziti fizioterapevta kot neodvisnega zdravstvenega strokovnjaka, ki bo z usvojenimi interdisciplinarnimi znanji sposoben delovati samostojno ali v timu pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju fizioterapevtskega zdravljenja mišično-skeletnih težav. Znal bo delovati na področju primarne preventive, zdravljenja in rehabilitacije. Magistrski študijski program Fizioterapija je nadgradnja istoimenskega študijskega programa na 1. stopnji. Študentje bodo nadgradili svoja znanja tako na področju kliničnega ocenjevanja kot tudi na področju objektivnega, tehnološko naprednejšega ocenjevanja in vrednotenja v fizioterapiji. Z usvojenimi poglobljenimi znanji in veščinami na področju manualnih tehnik in gibalne terapije ter upoštevajoč biopsihosocialni model obravnave bodo sposobni celostne in znanstveno utemeljene obravnave mišično-skeletnih težav z upoštevanjem posebnosti različnih življenjskih obdobij ter različnih ciljnih skupin.
Cilj je tudi spodbujati magistrante k stalnemu vseživljenjskemu izobraževanju. Usvojeno poglobljeno razumevanje metodologije raziskovanja bo spodbujalo vključevanje v raziskovalno delo in omogočilo nadaljnji hiter razvoj fizioterapije kot znanosti. Magistranti bodo s tem sposobni kritične presoje pri samostojnem študiju literature, kakor tudi pri vpeljevanju novih strokovnih in znanstvenih dognanj na področju fizioterapije v vsakodnevno prakso.
Diplomant pridobi naslednje splošne kompetence:
- Sposobnost suverenega avtonomnega odločanja, uporabe in vrednotenja učinkovitosti naprednih metod na področju mišično-skeletne fizioterapije.
- Sposobnost poglobljene klinične presoje in razmišljanja, upoštevajoč biopsihosocialno razsežnost mišično-skeletnih težav.
- Sposobnost inovativnega in ustvarjalnega razmišljanja, upoštevajoč dokaze ter smernice domače in mednarodne stroke na področju preventive bolezni in promocije zdravja.
- Sposobnost vodenja in upravljanja z ljudmi znotraj stroke ter interdisciplinarnih timov, upoštevajoč raznolikost sodelujočih.
- Uporaba jasnega in nedvoumnega pisnega in ustnega komuniciranja tako s strokovnimi sogovorniki kot laiki v domačem in mednarodnem okolju.
- Analiza in nadgrajevanje kliničnih izkušenj in znanja, z namenom neprestanega razvoja z dokazi podprte fizioterapevtske obravnave.
- Sposobnost načrtovanja, organizacije, izvedbe in kritičnega poročanja lastnega raziskovalnega dela ter kritične analize obstoječih raziskav.
- Zavezanost profesionalni etiki in sposobnost etične refleksije ter ustreznega ravnanja v primeru etičnih dilem v fizioterapiji.
- Odgovornost za svoj vseživljenjski strokovni in osebnostni razvoj ter skrb za razvoj fizioterapevtske stroke.
Predmetno-specifične kompetence so:
- Poznavanje in razumevanje mehanizmov nastanka mišično-skeletnih poškodb in bolečine.
- Samostojna uporaba ter sinteza osnovnih in naprednih raziskovalnih metod in ocenjevalnih postopkov in metod pred, med in po fizioterapevtski obravnavi.
- Usposobljenost za sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih.
- Samostojno ustvarjanje, izvajanje in evalvalcija fizioterapevtske obravnave za različne namene in ciljne skupine.
- Samostojno ustvarjanje, izvajanje in evalvalcija naprednih metod zdravljenja.
- Kritična analiza znanstvene literature na področju nastanka poškodb in bolečine, učinkovitosti metod zdravljenja ter kakovosti diagnostičnih postopkov na področju fizioterapije.
- Sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni ekipi in uporaba osnovnih metod zdravljenja in ocenjevalnih metod s področja drugih zdravstvenih ved.
- Uporaba strokovne in znanstvene terminologije na področju fizioterapije.
- Razumevanje in vrednotenje psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov pri snovanju in izvajanju fizioterapevtskih zdravljenj.
- Poglobljeno razumevanje in vrednotenje interakcije človeka in okolja.
- Razumevanje in analiza težjih fizioterapevtskih problemov z vidika primerne diagnostike, ustreznega zdravljenja ali izbire raziskovalnih metod.
Študijski program zagotavlja ustrezna razmerja med veljavnimi teorijami, metodami, pristopi in perspektivami ter sodobnimi trendi razvoja fizioterapevtske stroke. Študij je zasnovan tako, da spodbuja h kritičnosti pri iskanju in študiju znanstvene literature na izbranem področju, kar dodatno pripomore pri kritični presoji obstoječih virov ter omogoči raziskovalno udejstvovanje na področju. Zasledovanje na dokazih temelječe fizioterapevtske stroke je zaveza in temeljno vodilo študijskega programa.
Pridobljeni strokovni naslov
Magister fizioterapije / Magistrica fizioterapije – (mag. fiziot.)
Vpisni pogoji
V 1. letnik magistrskega študijskega programa Fizioterapija se lahko vpiše, kdor je končal:
- visokošolski strokovni študijski program Fizioterapija, sprejet pred 11.6.2004,
- študijski program 1. stopnje Fizioterapija in dosegel najmanj 180 ECTS,
- študijski program 1. stopnje v tujini s strokovnega področja fizioterapije in dosegel najmanj 180 ECTS ter mu je bila, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
Izbrani kandidati bodo morali predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog zdravstvenega delavca, ki ga izda dispanzer medicine dela (napotnica za predhodni zdravstveni pregled, obrazec DZS 8.204). Zaradi specifičnih pogojev in omejitev pri izvajanju praktičnega dela in pri vajah v času študija se zahteva, da je študentovo fizično in psihično stanje ustrezno. V primeru dvoma odloča pristojna komisija.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija (pri povprečju se kot ena od študijskih obveznosti upošteva tudi zaključna naloga na dodiplomskem študiju).
Osnovni podatki o programu
Trajanje študija
2 leti
120 ECTS
Študijske obveznosti
Praktično usposabljanje
obvezni in izbirni predmeti
Zaključek študija
Magistrska naloga
30 ECTS
Predmetnik po posameznem letniku
Pravila izbirnosti za študijsko leto 2024/25
V okviru izbirnih predmetov mora študent izbrati najmanj 6 ECTS med notranjimi izbirnimi predmeti študijskega programa. Izbirne predmete v obsegu do 6 ECTS lahko študent izbere iz seznama zunanje izbirnih predmetov iz drugih programov UP FVZ ali po pravilih za zunanjo izbirnost na drugih članicah UP.
Celotna izbirnost študijskega programa 12 ECTS.
1. letnik izbirnost 6 ECTS
Notranje izbirni predmeti za 1. letnik:
MM* – izvedba v okviru mednarodnega modula. Možna izvedba kontaktnih ur v angleškem jeziku, študent lahko svoje obveznosti (seminar, izpit) opravi v slovenskem jeziku.
2. letnik izbirnost 6 ECTS
Notranje izbirni predmeti za 2. letnik:
MM* – izvedba v okviru mednarodnega modula. Možna izvedba kontaktnih ur v angleškem jeziku, študent lahko svoje obveznosti (seminar, izpit) opravi v slovenskem jeziku.
Zunanje izbirni predmeti iz drugih študijskih programov na UP FVZ / SAMO ZA 2. LETNIK:
Inoviranje in razvoj (AK2, 3 ECTS)
Ekonomsko in finančno poslovanje v zdravstvenih organizacijah (ZN2, 3 ECTS)
Za zunanje izbirne predmete se urnik ne usklajuje z urnikom študijskega programa. Urnik za študijske programe UP FVZ bo objavljen do 15. 9. 2023. Ob morebitnem prekrivanju urnika lahko študent zaprosi za menjavo izbirnega predmeta do najkasneje 26. 9. v skladu z Navodili o izboru in menjavi izbirnih predmetov.
Zunanja izbirnost na drugih članicah UP
Izbirne predmete na drugih članicah UP lahko študent izbere iz ponujenega nabora predmetov in skladno s Pravilnikom o izvajanju izbirnosti med članicami UP. V tem primeru pri izboru izbirnih predmetov na vpisnem listu izberejo Izbirni predmet na drugi članici – 1. stopnja.
»INFORMACIJSKI PAKET« (seznam izbirnih predmetov na drugih članicah UP)
Pogoji za napredovanje v višji letnik
Študent lahko napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 48 ECTS tekočega letnika.
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 2. letnika.
MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA
Kompetence fizioterapevta so navedene v državnem dokumentu Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti, ki je dostopen na spletni strani http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG2044. Potrdil jih je tudi Razširjeni strokovni kolegij za fizioterapijo RS Ministrstva za zdravje. Za poklic fizioterapevta vključujejo tudi kvalifikacijo, pridobljeno z drugostopenjskim študijskim programom, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti (magister fizioterapije/magistrica fizioterapije).
V letu 2019 je Zavod za zaposlovanje RS opravil raziskavo Poklicni barometer s ciljem ugotoviti in prikazati predvidena gibanja na trgu dela v Sloveniji. Izsledki raziskave za poklic fizioterapevt prikazujejo, da poklic fizioterapevt sodi v skupino poklicev, za katere se ocenjuje, da bodo v prihodnjem letu v primanjkljaju. Pri fizioterapevtu je 11 od 12 območnih služb Zavoda za zaposlovanje navedlo kot razlog za uvrstitev poklica v primanjkljaj ta, da »kadra ni«. To pomeni, da kandidatov za tovrstna delovna mesta ni oz. jih ni dovolj.
Dodatne potrebe po znanju na področju fizioterapije izkazuje tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije z vpeljavo specialnih fizioterapevtskih obravnav, ki jih lahko izvajajo le fizioterapevti z ustreznimi podiplomskimi izobraževanji. Nenazadnje potrebo po podiplomsko usposobljenemu fizioterapevtskemu kadru nakazujejo tudi rezultati projekta Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je preverjal učinkovitost spremenjene klinične poti za obravnavo oseb z bolečino v spodnjem delu hrbta.
