Študijski program 1. stopnje

Študijski program Zdravstvena nega je usklajen z Direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij 2005/36/ES in 2013/55/EU ter ostalimi smernicami mednarodnih in domačih strokovnih združenj. Diplomanti pridobijo kompetence za samostojno opravljanje poklica diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika v Sloveniji in evropskem prostoru. Študijski program sledi razvoju stroke, je prilagojen potrebam demografsko spremenjene razvite družbe, ter omogoča pridobivanje dodatnih znanj in sposobnosti za izvajanje širokega spektra nalog zdravstvene nege.

 

Študij omogoča izobraževanje in usposabljanje za:
  • načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege;
  • zdravstveno svetovanje bolnikom in svojcem;
  • vzgojo občanov za zdravo življenje;
  • sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju medicinskih in medicinsko-tehničnih posegov;
  • uspešno komuniciranje z bolnikom/varovancem, s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu,
  • konstruktivno delo v danem okolju;
  • usklajevanje postopkov zdravstvene nege z zakonodajo;
  • samoizobraževanje ter izpopolnjevanje in
  • ocenjevanje rezultatov lastnega dela in dela negovalnega tima.

Klinične vaje potekajo dopoldne, popoldne so predavanja, vaje, seminarji in ostale oblike izvedbe študijskega programa.

  • Praktičnemu usposabljanju v delovnem okolju posvečamo veliko pozornosti. Poteka v obliki kliničnega usposabljanja v učnih zavodih (bolnišnice, dispanzerji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, šole, vrtci …) pod nadzorom usposobljenih strokovnih mentorjev. V prvem letniku vodijo klinično usposabljanje v celoti šolski mentorji, v drugem in tretjem letniku pa poteka pod nadzorom usposobljenih strokovnih mentorjev iz prakse.
  • Diplomanti Zdravstvene nege se lahko zaposlijo takoj (opravljanje pripravništva ni potrebno).
  • Pridobljena diploma je veljavna v vseh državah EU.
Več o študijskem programu

Temeljni cilji programa:

  • so izobraziti in usposobiti diplomante, diplomirane medicinske sestre oz. diplomirane zdravstvenike, z vsemi kompetencami reguliranega poklica;
  • vzgojiti profesionalno ter etično usposobljene medicinske sestre oz. diplomirane zdravstvenike;
  • vzbuditi željo in potrebo po vseživljenjskem učenju in nadgradnji znanj s področja zdravstva in vseh sorodnih profesij, ki so nujno potrebna za razvoj zdravstvene nege v kliničnih okoljih;
  • usposobiti diplomante za samostojno oskrbo pacienta v okviru pridobljenih kompetenc ter učinkovito sodelovanje v zdravstvenem in multidisciplinarnem timu;
  • usposobiti diplomante s temeljnim znanjem na vseh področjih zdravstvene obravnave pacienta, družine in skupnosti;
  • podati diplomantom usmeritve za aktivno vključevanje v družbeno-politično življenje in strokovno podajo mnenja ter soodločanja na področju promocije zdravja s ciljem krepitve, ohranjanja in povrnitve zdravja, življenja z boleznijo ter nenazadnje mirni smrti.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

  • sposobnost aplikacije splošnih resnic, pravil in abstraktnih konceptov na specifične situacije v procesu zdravstvene nege, sposobnost analize, da bodo spoznali povezave in medsebojno delovanje različnih dejavnikov v določeni situaciji, sposobnost sinteze, da bodo lahko različne elemente povezali v celovito sliko;
  • sposobnost povezovanja znanja s prakso pri reševanju kompleksnih situacij;
  • avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju strokovnih odločitev;
  • sposobnost kritičnega samoocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod in postopkov;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti – sposobnost razložiti odločitve, kakor tudi znanje in razloge, na katerih temeljijo, na jasen in nedvoumen način, in sicer strokovnemu in nestrokovnemu občinstvu;
  • sposobnost dela v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje tvornih kritik in pripomb;
  • sposobnost kritičnega preverjanja informacij in dogodkov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem kontekstu in dogajanju;
  • zavezanost profesionalni etiki, sposobnost etične refleksije in ravnanja v primeru etičnih dilem v zdravstveni negi.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom – VEČ TU

Pridobljeni strokovni naslov

Diplomirana medicinska sestra (VS) / Diplomirani zdravstvenik (VS) – (dipl. zn. / dipl. m. s.)

Osnovni podatki o programu

 

Vpisni pogoji

V program se lahko vpiše, kdor:

  • je opravil zaključni izpit po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali
  • je opravil poklicno maturo ali splošno maturo.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi ali splošni maturi: 60 % točk;
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.

Izbrani kandidati morajo ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti opravljanja del in nalog zdravstvenega delavca, ki ga izda Dispanzer za medicino dela, prometa in športa (obrazec DZS 8,204).

OBVESTILO O CEPLJENJU ZA ŠTUDENTE

Skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih morajo študenti opraviti obvezna cepljena, določena s Pravilnikom o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili.

Zaradi potencialne izpostavljenosti nalezljivim boleznim in možnim prenosom okužb na paciente zdravstveni zavodi zahtevajo, da študenti študijske smeri Zdravstvena nega pred vstopom v klinično okolje opravijo dodatna cepljenja, ki se zahtevajo za delovno mesto, na katerem opravljajo klinično usposabljanje (npr. cepljenje proti gripi, hepatitisu B, ošpicam). Cepljenje proti hepatitisu B se za študente s statusom izvaja v okviru rednega sistematskega pregleda v 1. letniku. V nasprotnem primeru se študenti kliničnega usposabljanja v delovnem okolju ne morejo udeležiti.

Obveznost dodatnega cepljenja velja tudi za študente drugih študijskih smeri, ki se odločijo praktično usposabljanje opravljati v zdravstvenih ali drugih zavodih, ki tovrstna cepljenja zahtevajo.

Vsem študentom, ki se udeležujejo vaj v naravi, priporočamo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in/ali proti steklini.

………………………………………………………………………………………………………………………………………………

Izvleček iz Pravilnika o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili:

Cepljenje študentov v okviru rutinskega programa cepljenja opravljajo šolski zdravniki v javnih zdravstvenih zavodih in zasebni zdravniki. Cepljenje proti steklini opravljajo območne enote NIJZ.

………………………………………………………………………………………………………………………………………………

PRIJAVA ZA VPIS V VIŠJI LETNIK (PO MERILIH ZA PREHODE OZIROMA POD POGOJI ZA HITREJŠE NAPREDOVANJE)

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik študijskega programa Zdravstvena nega vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje ali sorodnega dodiplomskega študijskega programa (predbolonjski študijski programi). Prehod je mogoč, če študijska programa:

  • ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in
  • med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v 2. oziroma 3. letnik, ki jih predpisuje študijski program.

Prehod je mogoč iz študijskih programov s področja zdravstvene nege in drugih programov zdravstvene usmeritve, ki so akreditirani v Sloveniji ali iz področja zdravstvene nege, ki se izvajajo v državah Evropske unije.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Število vpisnih mest je omejeno z razpisanimi vpisnimi mesti za 1. letnik generacije.

Predmetnik po posameznem letniku

Za študente, vpisane od študijskega leta 2023/2024 dalje, stopi v veljavo prenovljen predmetnik študijskega programa.

Pravila izbirnosti za študijsko leto 2024/25

V vsakem letniku mora študent opraviti izbirni predmet s področja praktičnega usposabljanja.

V okviru izbirnih predmetov mora študent izbrati najmanj 6 ECTS med notranjimi izbirnimi predmeti študijskega programa. Izbirne predmete v obsegu do 6 ECTS lahko študent izbere s seznama zunanje izbirnih predmetov iz drugih študijskih programov UP FVZ ali po pravilih za zunanjo izbirnost na drugih članicah UP.

Celotna izbirnost študijskega programa: 12 ECTS.

Izbirnost v 1. letniku: 3 ECTS.

Notranje izbirni predmeti za 1. letnik:

IME PREDMETA ECTS
Uvod v zdravstveno nego (Obvezen izbor za študente, ki nimajo zaključene srednješolske izobrazbe iz zdravstvene nege po programu srednje zdravstvene šole. Študenti, ki so ta program zaključili, ne smejo izbrati tega predmeta.) 3
Motnje hranjenja 3
Angleščina I 3
Osnove prehrane 3

Izbirnost 2. letnika: 6 ECTS.

Notranje izbirni predmeti za 2. letnik:

IME PREDMETA ECTS
Alternativni načini prehranjevanja 3
Supervizija 3
Z zdravjem povezan življenjski slog 3
Onkologija z zdravstveno nego onkološkega pacienta 3
Preprečevanje bolnišničnih okužb 3
Razvijanje veščin akademskega tutorstva in coachinga (predmet lahko izberejo študenti, ki se prijavijo na razpis za tutorje oz. so predstavniki letnika) 3
Skrb za lastno zdravje 3

Izbirnost 3. letnika: 3 ECTS.

Notranje izbirni predmeti za 3. letnik:

IME PREDMETA ECTS
Z zdravjem povezan življenjski slog 3
Onkologija z zdravstveno nego onkološkega pacienta 3
Preprečevanje bolnišničnih okužb 3
Razvijanje veščin akademskega tutorstva in coachinga (predmet lahko izberejo študenti, ki se prijavijo na razpis za tutorje oz. so predstavniki letnika) 3
Skrb za lastno zdravje 3

 

Zunanja izbirnost iz drugih študijskih programov:

  • Osnove kondicijske priprave (AK, 3 ECTS) – SAMO ZA 3. LETNIK – diferencialni izpit za prehod na program Aplikativna kineziologija 2. stopnja (Opomba – Zaradi specifičnih pogojev in omejitev pri izvajanju praktičnih vaj se zahteva, da je študentovo fizično in psihično stanje ustrezno. Vsebine namreč zajemajo vzdržljivostne telesne napore in napore z vidika razvoja moči in jakosti. Med gibanjem so povečane mehanske obremenitve telesnih predelov);
  • Klinična prehrana 1 (PSD, 6 ECTS) – diferencialni izpit za prehod na študij Dietetika in klinična prehrana

Za zunanje izbirne predmete se urnik ne usklajuje z urnikom študijskega programa. Urnik za študijske programe UP FVZ bo objavljen do 15. 9. 2023. Ob morebitnem prekrivanju urnika lahko študent zaprosi za menjavo izbirnega predmeta do najpozneje 26. 9. v skladu z Navodili o izboru in menjavi izbirnih predmetov.

Zunanja izbirnost na drugih članicah UP

Izbirne predmete na drugih članicah UP lahko študent izbere iz ponujenega nabora predmetov in skladno s Pravilnikom o izvajanju izbirnosti med članicami UP. V tem primeru pri izboru izbirnih predmetov na vpisnem listu izberejo Izbirni predmet na drugi članici – 1. stopnja.

»INFORMACIJSKI PAKET« (seznam izbirnih predmetov na drugih članicah UP)

Pravilnik ZA IZBIRNOST MED ČLANICAMI

Pogoji za napredovanje v višji letnik

ZA ŠTUDENTE VPISANE S ŠTUDIJSKIM LETOM 2023/24: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti 45 ECTS, od tega obvezno sledeče predmete:

  • Osnove zdravstvene nege v obsegu 9 ECTS,
  • Gerontološka zdravstvena nega in rehabilitacija v obsegu 4 ECTS,
  • Anatomija v obsegu 3 ECTS,
  • Fiziologija v obsegu 3 ECTS
  • Klinično usposabljanje 1 v obsegu 17 ECTS ter
  • predmeti po izbiri v obsegu najmanj 9 ECTS.

Za vpis v 3. letnik mora študent opraviti vse izpite 1. letnika v obsegu 60 ECTS in 41 ECTS predmetov 2. letnika, od tega obvezno sledeče predmete:

  • Zdravstvena nega pacienta na kirurškem področju v obsegu 5 ECTS,
  • Zdravstvena nega pacienta na internističnem področju v obsegu 6 ECTS,
  • Diagnostično-terapevtski program v obsegu 3 ECTS,
  • Klinično usposabljanje 2 v obsegu 21 ECTS ter
  • predmeti po izbiri v obsegu najmanj 6 ECTS .

 

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, v kolikor je opravil vsaj polovico obveznosti potrebnih za napredovanje v višji letnik. V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 3. letnika.

ZA ŠTUDENTE VPISANE PRED ŠTUDIJSKIM LETOM 2023/24: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim progamom za vpis v višji letnik. 

Študent mora imeti za vpis v višji letnik opravljene in potrjene vse predpisane obveznosti kliničnega usposabljanja iz vseh predmetov letnika, razen Praktičnega usposabljanja 1 v 1. letniku in  Praktičnega usposabljanja 2 v 2. letniku (samostojni predmet) ter opravljene izpite določenih predmetov.

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti 45 ECTS, od tega obvezno sledeče predmete:

  • Osnove zdravstvene nege v obsegu 18 ECTS,
  • Zdravstvena nega starostnika in rehabilitacija v obsegu 12 ECTS,
  • Anatomija v obsegu 3 ECTS,
  • Fiziologija v obsegu 3 ECTS ter
  • predmeti po izbiri v obsegu 9 ECTS.

Obvezno mora študent opraviti klinično usposabljanje 1. letnika:

  • Klinično usposabljanje iz osnov zdravstvene nege,
  • Klinično usposabljanje rehabilitacije,
  • Klinično usposabljanje s področja zdravstvene nege starostnika.

 

Za vpis v 3. letnik mora študent opraviti vse izpite 1. letnika v obsegu 60 ECTS in  42 ECTS predmetov 2. letnika, od tega obvezno sledeče predmete:

a) Zdravstvena nega kirurškega pacienta s kirurgijo v obsegu 12 ECTS,

b) Zdravstvena nega internističnega pacienta z interno medicino v obsegu 15 ECTS ter predmeti po izbiri v obsegu 15 ECTS.

Obvezno mora študent opraviti klinično usposabljanje 2. letnika:

  • Klinično usposabljanje promocije zdravja,
  • Klinično usposabljanje s področja zdravstvene nege internističnega pacienta,
  • Klinično usposabljanje s področja zdravstvene nege kirurškega pacienta,
  • Izbirno klinično usposabljanje 2.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, v kolikor je opravil vsaj polovico obveznosti, potrebnih za napredovanje v višji letnik. V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 3. letnika.

MOŽNOSTI ZAPOSLITVE DIPLOMANTOV

Diplomanti študijskega programa Zdravstvena nega se v okviru zdravstvenega sistema lahko brez opravljanja pripravništva zaposlijo na področju:

  • primarnega zdravstvenega varstva – osnovni zdravstveni dejavnosti v zdravstvenih domovih, dispanzerjih za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine, v posvetovalnicah, v patronažnem varstvu, v splošni in družinski medicini, v specialistično ambulantni dejavnosti, v zasebni zdravstveni praksi, v socialno-varstvenih zavodih – domovih za starejše občane, v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, v zavodih za zdravstveno varstvo ali v reševalni službi;
  • sekundarnega zdravstvenega varstva: v splošnih in specialnih bolnišnicah, na klinikah in inštitutih, zavodih za rehabilitacijo in v negovalnih oddelkih;
  • terciarnega zdravstvenega varstva, kjer poteka najzahtevnejše ambulantno in bolnišnično zdravljenje.

Na drugih področjih lahko diplomirana medicinska sestra oz. diplomirani zdravstvenik dela tudi v šolah in vrtcih, v humanitarnih organizacijah in drugih nevladnih organizacijah, v socialno-medicinski, higienski, epidemiološki in zdravstveno-ekološki dejavnosti, v zdraviliški dejavnosti ali na področju oskrbe s krvjo in krvnimi derivati. Opravljanje pripravništva ureja zakonodaja oz. zahteve delodajalca.

Dostopnost