Študijski program 2. stopnje

DIFERENCIALNI IZPITI

Kandidatu se določijo diferencialni predmeti iz nabora predmetov dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Prehransko svetovanje – dietetika (Biokemija, Fiziologija, Klinična prehrana 1 in Klinična prehrana 2) v obsegu do 21 ECTS glede na manjkajoče kompetence.

Navodila kandidatom za opravljanje diferencialnih izpitov so objavljena TU.

Biokemija, (6 ECTS)

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar
Navodila za pripravo na izpit ter študijsko literaturo kandidat dobi pri nosilcu predmeta.
Izpiti so razpisani v vis-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Fiziologija, (3 ECTS)
Nosilka predmeta: prof. dr. Mihaela Jurdana
Študijsko gradivo za predmet fiziologija je učbenik Fiziologija. Za prevzem učbenika, se obrnite na: narocanje@fvz.upr.si
Izpiti so razpisani v vis-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Klinična prehrana 1, (6 ECTS)
Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Nataša Bratina
Izpiti so razpisani v vis-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Klinična prehrana 2 (6 ECTS)
Nosilec predmeta: pred. Brigita Avramović Brumen

Obveznosti pri predmetu Klinična prehrana 2 so:
• seminarska naloga in
• pisni izpit.

Predpogoj za pristop k pisnemu izpitu je opravljena seminarska naloga iz Terminologije klinične prehrane (članek je pripet v predmetu).
Seminarsko nalogo posredujte predavateljici Brigiti Avramović Brumen na e-pošto: brigitabavramovic@gmail.com

Izpiti so razpisani v vis-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Magistrski študijski program Dietetika in klinična prehrana izobražuje diplomanta za pridobitev kompetenc, kakor so določene v dokumentu Evropski izobraževalni in poklicni standardi za dietetike, ki jih je izdalo EFAD (European Federation of the Associations of Dietitians).

Uporabljajo se za različne namene, na področju izobraževanja pa predstavljajo minimalni okvir potrebnih znanj, znotraj katerega naj bi bil postavljen vsak kurikulum študijskega programa.

Diplomant bo pridobil temeljno znanje o prehrani, podprto z vsebinami kliničnih predmetov (dietna terapija, nutricevtika, nutrigenomika, idr). Študij vključuje tudi področja družboslovnih znanosti (psihologija prehranjevanja, znanje tujega jezika idr.) in študija raziskovalnih metod. Študij zaokrožuje obvezno usposabljanje v delovnem okolju, kar omogoča študentu prenos znanstvenih spoznanj v prakso.

Namen študijskega programa je izobraziti strokovnjake dietetike, ki bodo delovali kot prehranski svetovalci zdravih in obolelih posameznikov ter skupin. Sodelovali bodo v promociji zdravega načina prehranjevanja in varovanju ter krepitvi zdravja nasploh. Kot prehranski svetovalci bodo delovali tako v zdravstvenih institucijah vseh treh ravni kot člani interdisciplinarne obravnave in oskrbe bolnika na področju klinične prehrane in dietoterapije, v gostinsko-turističnih dejavnostih, posvetovalnicah ipd.

 

Več o študijskem programu

Diplomant magistrskega študijskega programa Dietetika in klinična prehrana pridobi temeljno znanje o prehrani, podprto z vsebinami kliničnih predmetov (dietna terapija, nutricevtika, nutrigenomika, idr). Študij vključuje tudi področja družboslovnih znanosti (psihologija prehranjevanja, znanje tujega jezika idr.) in študija raziskovalnih metod. Študij zaokrožuje obvezno usposabljanje v delovnem okolju, kar omogoča študentu prenos znanstvenih spoznanj v prakso.
Z doseganjem temeljnih ciljev študijskega programa študenti razvijejo in pridobijo naslednje splošne kompetence:

  • poglobiti in razširiti znanje, ki so ga diplomanti pridobili na prvostopenjskem dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu Prehransko svetovanje – dietetika in drugih ekvivalentnih študijskih programih in z delovnimi izkušnjami ter ga nadgraditi s specialnim znanjem strokovnega področja;
  • predstaviti študentom dietetiko kot znanstveno disciplino;
  • razviti sposobnost analize, sinteze in predvidevanja posledic delovanja na področju prehranske oskrbe in prehranskih navad, tako posameznika kot skupine;
  • usposobiti študente za prenos in ustrezne prilagoditve znanstvenih teoretičnih znanj o prehrani v uporabne oblike dietoterapije posameznikov in skupin glede na njihovo zdravstveno stanje;
  • usposobiti študente za izvajanje najzahtevnejših strokovnih nalog prehranskega svetovanja, ki vključujejo tudi organiziranje, vodenje, načrtovanje in nadziranje izvajanja procesov ter zagotavljanja kakovosti;
  • razviti sposobnost avtonomnosti, kritične presoje in odgovornosti za opravljanje najzahtevnejše prakse v dietetiki;
  • razviti spretnosti komuniciranja s posamezniki in mediji, tako v domačem kot mednarodnem okolju;
  • razviti profesionalnega dietetika z občutkom odgovornosti za upoštevanje etičnih in zakonskih določil, ki urejajo področje dietetike;
  • omogočiti študentu pridobitev specialnih pedagoško-andragoških in komunikacijskih spretnosti, ki jim bo omogočilo kakovostnejše in samostojno delo pri izvajanju strokovnih nalog s področja dietetike;
  • usposobiti študenta za samostojno znanstveno-raziskovalno delo;
  • usposobiti študenta za osebnostni in profesionalni razvoj ter timsko delo.

Predmetno specifične kompetence:

Evropske kompetence in kazalci delovnih zadolžitev dietetikov, ki jih je sprejel EFAD (Evropska federacija združenja dietetikov) so naslednje:

  • Sposobnost celovite analize in obravnave zdravstvenih in socialnih vprašanj.
  • Prenos in uporaba znanja v praksi, tako pri reševanju kompleksnejšim problemov s področja dietetike, ki vključujejo tudi samostojno odločanje.
  • Uporaba sodobnih tehnologij za iskanje informacij in poročanje ter upoštevanje etičnih načel v ravnanju z informacijami.
  • Obvladati strokovni angleški jezik, ki omogoča slediti znanju stroke.
  • Spoznati pomen spremljanja strokovnega in znanstvenega razvoja stroke ter pridobiti sposobnost validacije strokovnih in znanstvenih prispevkov ter njihov prenos v prakso.
  • Obvladati osnovne spretnosti raziskovanja, vključno z načrtovanjem raziskave, validacijo dobljenih rezultatov in njihovo uporabo.
  • Osvojiti veščine medosebne komunikacije, vključno ustne in pisne komunikacije s strokovnjaki in uporabniki storitev ter v interdisciplinarnem timskem delu z zdravstvenimi in socialnimi strokovnjaki.
  • Slediti nacionalnemu/mednarodnemu kodeksu obnašanja in etike v dietetiki ter upoštevati individualno raznolikost in multikulturne razlike na osnovi poznavanja kulture in navad ljudi.
  • Razviti potrebo in sposobnost sodelovanja v vseživljenjskem učenju.
  • Znati uporabljati postopke za zagotavljanje kakovosti v dietetiki.
  • Kritično združevati in integrirati ustrezno znanje iz različnih strok, ki so temelj prakse na področju dietetike in omogočajo profesionalen odnos do problematike.
  • Ugotavljati potrebe posameznika, skupine ali populacije v kompleksnih situacijah, ki vključujejo tudi vidik zdravja, socialne situacije in okolja.
  • Izvajati svetovanje v dietetiki, vključno z ocenjevanjem, ugotavljanjem potreb posameznikov, skupin ali populacij, postavljanjem ciljev, načrtovanjem, izvajanjem intervencij in ocenjevanjem rezultatov.
  • V svoje delo vključevati veljavne teorije in modele na področju dietetike, kakor tudi prehranske analize, da bi tako prišli do zaključkov, ki so povezani z zastavljenim vprašanjem na področju dietetike.
  • Sodelovanje pri postavitvi dietetsko/prehranske diagnoze in svetovati posamezniku (ali pacientu) pri uporabi posebnih dietetsko/prehransko modificiranih izdelkov.
  • V svoje delo vključevati veljavne teorije in modele na področju administrativne dietetike in jih skupaj s prehranskimi analizami in analizami fizične aktivnosti ter drugim združiti v celovito analizo z namenom zagotoviti boljšo prakso storitve priprave hrane za posameznike, skupine in organizacije.
  • Razvijati in uporabljati enostavne strategije za promocijo varnih in zdravih izbir hrane posameznikov in populacijskih skupin.
  • Vzpostaviti in vzdrževati profesionalni odnos s posameznikom – stranko, kar je osnova svetovalnega dela, pri čemer je pomembna na uporabnika osredotočena praksa, ki zajema spoštovanje individualnih prehranskih razlik in različnega življenjskega sloga ter upošteva različna pričakovanja stranke.
  • Zgraditi profesionalen odnos zaupanja, na podlagi katerega je možno sodelovanje pri pripravi primernega nasveta v zvezi s prehrano in življenjskim stilom.
    Identificirati in upoštevati etične dileme, ki se pojavljajo v profesionalnem delu na področju svetovanja.
  • Delovati v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi politikami, predpisi in kodeksi etike za dietetike.
  • Učinkovito načrtovati, izvajati in beležiti delo v skladu s postopki, ki so določeni za izvajanje službe.
  • Delovati v okviru omejitev lastnega znanja in veščin in se sklicevati ali sprejemati sklice strokovnjakov kot je primerno.
  • Biti proaktiven v določanju učnih možnosti in se vključiti v proces doživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja.
  • Sprejeti osebno odgovornost za akcije in odločitve.
  • Učiti se in učiti s pomočjo izobraževanja in praktičnega dela (študijski program) ali na praksi temelječega učenja.
  • Validirati rezultate raziskav in biti sposoben integrirati v prehranske, dietetske, socialne in vzgojne vede.
  • Sistematično iskati informacije iz različnih virov, ki so povezani s dietetsko prakso.
  • Vedeti kako učinkovito promovirati potrebo in pravico za prehransko zdravje in varno hrano.
    Izvajati izobraževalno-vzgojno dejavnost o pomenu hrane in prehrane za zdravje in dobro počutje.
  • Nazorno pokazati, da dietetik lahko določi in daje prednost dietetskim storitvam, ki so prilagojene potrebam strank.
  • Biti mentor in svetovalec študentom dietetike, pomočnikom, prostovoljcem in drugim.
  • Razumeti in znati uporabljati enostavne strategije za promocijo dietetike, tudi tako da identificira lokalne odločujoče osebe, ki so odgovorne za prehransko zdravje in jih vključi v promocijo.
  • Sodelovati pri ocenjevanju in izboljševanju kontinuiranega načrtovanja izboljševanja kakovosti storitev v dietetiki.
  • Sodelovati v razvoju poslovnega in obratovalnega načrtovanja.
  • Identificirati, kako se lahko zbirajo in obdelujejo finančni podatki.
  • Razumeti in izvajati enostavne marketinške funkcije, delovanje človeških virov.
  • Razumeti, kako se integracija finančnih, človeških, fizičnih in materialnih virov lahko izkaže v učinkovitem izvajanju dietetske prakse.
  • Sposobnost uporabljati korake v dietoterapiji: izvajati prehransko presejanje, postaviti prehranske diagnoze, izvajati prehransko intervencijo, ter spremljati in vrednotiti prehransko terapijo.
  • Obvladati strokovno terminologijo na področju klinične prehrane in znanje s tega področja uporabljati v multidisciplinarnem timu pri zdravstveni obravnavi posameznika na vseh nivojih zdravstvenega varstva.

Študijski program je sestavljen iz obveznih vsebin, izbirnih vsebin, praktičnega usposabljanja v delovnem okolju in iz priprave ter zagovora magistrske naloge.

Delež praktičnega usposabljanja obsega 12 ECTS oz. 360 ur. Izvaja se v 2. letniku in traja 9 tednov. Praktično usposabljanje predstavlja 15% vseh kontaktnih ur študijskega programa.

Praktično usposabljanje poteka v delovnem okolju (institucije javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva, bolnišnice, zdravstvene svetovalnice, vladne in nevladne organizacije, zdravstveni domovi, prehranski obrati, gospodarske organizacije na področju prehrane in idr.).

Diplomanti imajo pridobljena znanja za:

  • Postaviti prehransko oceno, prehransko diagnozo, izvajati prehransko terapijo, prehransko svetovanje in prehransko-vzgojno izobraževanje.
  • Obravnavati bolnike in jim svetovati o uporabi posebnih prehranskih izdelkov.
  • Razvijati in uporabljati enostavne strategije za promocijo varnih in zdravih živil za različne starostne skupine.

Kot prehranski svetovalci bodo delovali tako v zdravstvenih institucijah vseh treh ravni kot člani interdisciplinarne obravnave in oskrbe bolnika na področju klinične prehrane in dietoterapije, v gostinsko-turističnih dejavnostih, posvetovalnicah ipd.

Pridobljeni strokovni naslov

Magister klinične dietetike / Magistrica klinične dietetike (mag. klin. dietet.)

(študenti, vpisani do štud. leta 2022/2023: Magister dietetike / Magistrica dietetike (mag. dietet.))

Osnovni podatki o programu

Vpisni pogoji

V magistrski študijski program 2. stopnje Dietetika in klinična prehrana se lahko vpiše:

  1. kdor je zaključil visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Prehransko svetovanje – dietetika ali z njim primerljiv dodiplomski študijski program v tujini v obsegu najmanj 180 ECTS
  2. kdor je zaključil naslednje študijske programe:
    • univerzitetni študijski program 1. stopnje Živilstvo in prehrana ali z njim primerljiv študijski program v tujini v obsegu najmanj 180 ECTS,
    • študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS ali visokošolski strokovni študijski program (sprejet pred 11. 6. 2004) s področja zdravstva, kineziologije ali s področij naravoslovnih ali biotehniških ved ali z njimi primerljiv študijski program v tujini v obsegu najmanj 180 ECTS,

 

Kandidati iz študijskih programov, navedenih pod točko 2, morajo pred vpisom v študijski program opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za vpis v študijski program Dietetika in klinična prehrana. Kandidatu se določijo diferencialni predmeti iz nabora predmetov dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Prehransko svetovanje – dietetika (Biokemija, Fiziologija, Klinična prehrana 1 in Klinična prehrana 2) v obsegu do 21 ECTS glede na manjkajoče kompetence. Individualne vloge za vpis kandidatov iz 2. točke obravnava pristojna komisija fakultete. Kandidat opravi dodatne študijske obveznosti med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program.

Kandidat mora za opravljanje diferencialnih izpitov pravočasno oddati Vlogo za opravljanje diferencialnih predmetov, ki je objavljena na spletni strani fakultete. Diferencialni izpiti morajo biti opravljeni do predpisanega termina za oddajo dokumentacije ob prijavi.

 

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija (pri povprečju se kot ena od študijskih obveznosti upošteva tudi zaključna naloga na dodiplomskem študiju).

Predmetnik po posameznem letniku

Za študente vpisane od študijskega leta 2023/2024 dalje stopi v veljavo prenovljen predmetnik študisjkega programa.

Pravila izbirnosti za študijsko leto 2024/25

V okviru izbirnih predmetov mora študent izbrati najmanj 12 ECTS med notranjimi izbirnimi predmeti študijskega programa. Izbirne predmete v obsegu do 9 ECTS lahko študent izbere po pravilih za zunanjo izbirnost na drugih članicah UP.

Celotna izbirnost študijskega programa 21 ECTS.

1. letnik izbirnost 15 ECTS

Notranje izbirni predmeti za 1. letnik:

IME PREDMETA ECTS
Športna prehrana 2 6
Izbrane vsebine iz uporabe IKT v zdravstvu / MM 3
Strokovna angleščina v dietetiki 3
Možgani in prehranjevanje / MM* 3
Upravljanje projektov / MM* 3
Razvoj novih in funkcionalnih živil 3
Toksikologija hrane 3
Alternativni načini prehrane 2 3
Razvijanje veščin akademskega tutorstva in coachinga (predmet lahko izberejo študenti, ki se prijavijo na razpis za tutorje oziroma so predstavniki letnika) 3

MM* – izvedba v okviru mednarodnega modula. Možna izvedba kontaktnih ur v angleškem jeziku, študent lahko svoje obveznosti (seminar, izpit) opravi v slovenskem jeziku.

2. letnik izbirnost 6 ECTS

Notranje izbirni predmeti za 2. letnik:

IME PREDMETA ECTS
Športna prehrana 2 6
Izbrane vsebine iz uporabe IKT v zdravstvu / MM 3
Strokovna angleščina v dietetiki 3
Možgani in prehranjevanje / MM* 3
Upravljanje projektov / MM*
3
Razvoj novih in funkcionalnih živil 3
Toksikologija hrane 3
Alternativni načini prehrane 2 3
Razvijanje veščin akademskega tutorstva in coachinga (predmet lahko izberejo študenti, ki se prijavijo na razpis za tutorje oziroma so predstavniki letnika) 3

MM* – izvedba v okviru mednarodnega modula. Možna izvedba kontaktnih ur v angleškem jeziku, študent lahko svoje obveznosti (seminar, izpit) opravi v slovenskem jeziku.

Zunanja izbirnost na drugih članicah UP

Izbirne predmete na drugih članicah UP lahko študent izbere iz ponujenega nabora predmetov in skladno s Pravilnikom o izvajanju izbirnosti med članicami UP. V tem primeru pri izboru izbirnih predmetov na vpisnem listu izberejo Izbirni predmet na drugi članici – 1. stopnja.

»INFORMACIJSKI PAKET« (seznam izbirnih predmetov na drugih članicah UP)

Pravilnik ZA IZBIRNOST MED ČLANICAMI

Pogoji za napredovanje v višji letnik

V okviru 48 ECTS mora študent obvezno opraviti izpite iz dveh predmetov: Patofiziologija v obsegu 6 ECTS in Klinična prehrana 3 v obsegu 6 ECTS.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, v kolikor je opravil vsaj polovico obveznosti, potrebnih za napredovanje v višji letnik.

V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 2. letnika.

Možnost zaposlitve diplomaNtov

Namen študijskega programa je izobraziti strokovnjake dietetike, ki bodo delovali kot prehranski svetovalci zdravih in obolelih posameznikov ter skupin. Sodelovali bodo v promociji zdravega načina prehranjevanja in varovanju ter krepitvi zdravja nasploh. Kot klinični dietetiki se lahko zaposlijo v zdravstvenih institucijah kot člani interdisciplinarne obravnave in oskrbe bolnika na področju klinične prehrane in dietoterapije, v gostinsko-turističnih dejavnostih, posvetovalnicah ter tudi na področju izobraževanja in raziskovanja. Kot dietetik v javnem zdravju skrbi za promocijo zdravja na lokalni in državni ravni.

Na podlagi Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Uradni list RS, št. 85/22) so magistri študijskega programa Dietetike (po novem Dietetika in klinična prehrana  2. stopnja) zaposljivi tudi kot organizatorji šolske prehrane v osnovni šoli. Velja, da se v osnovni šoli za 4200 učencev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, kar ureja Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/0765/0899/1051/1464/1547/1754/19180/2054/21 in 161/22).

Organizator šolske prehrane načrtuje organizacijo prehrane. V sodelovanju z vodjem kuhinje skrbi za organizacijo dela v kuhinji in načrtuje dnevno prehrano učencev. Vodi in organizira delo komisije za prehrano. Opravlja tudi izobraževanje osebja kuhinj, izobraževanje čistilnega kadra, občasno predavanje za starše ali za strokovne delavce šole in učitelje. Izvaja tudi pripravo in izpeljavo javnih naročil za živila in čistila ter spremlja cene živil in ceno posameznih obrokov ter pripravlja pogodbe in izvaja naročila pri lokalnih dobaviteljih živil. Sestavlja seznam učencev z dietami, dietne jedilnike in priporočila glede diet. Oblikuje in vodi Šolsko shemo, vodi dejavnost Zdrave šole ali sodelovanje pri njej. Izvaja kontrolo in posodabljanje HACCP sistema v kuhinji, odgovarja in ukrepa glede na inšpekcijske zapisnike.

 

 

Dostopnost