DIFERENCIALNI IZPITI

Kandidatu se določijo diferencialni predmeti iz nabora predmetov dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Prehransko svetovanje – dietetika (Biokemija, Fiziologija, Klinična prehrana 1 in Klinična prehrana 2) v obsegu do 21 ECTS glede na manjkajoče kompetence.

Navodila kandidatom za opravljanje diferencialnih izpitov so objavljena TU.

Biokemija, (6 ECTS)

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar
Navodila za pripravo na izpit ter študijsko literaturo kandidat dobi pri nosilcu predmeta.
Izpiti so razpisani v vis-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Fiziologija, (3 ECTS)
Nosilka predmeta: prof. dr. Mihaela Jurdana
Študijsko gradivo za predmet fiziologija je učbenik Fiziologija. Za prevzem učbenika, se obrnite na: narocanje@fvz.upr.si
Izpiti so razpisani v vis-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Klinična prehrana 1, (6 ECTS)
Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Nataša Bratina
Izpiti so razpisani v vis-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Klinična prehrana 2 (6 ECTS)
Nosilec predmeta: pred. Brigita Avramović Brumen

Obveznosti pri predmetu Klinična prehrana 2 so:
• seminarska naloga in
• pisni izpit.

Predpogoj za pristop k pisnemu izpitu je opravljena seminarska naloga iz Terminologije klinične prehrane (članek je pripet v predmetu).
Seminarsko nalogo posredujte predavateljici Brigiti Avramović Brumen na e-pošto: brigitabavramovic@gmail.com

Izpiti so razpisani v vis-u. Za dodatne informacije se obrnite na referat: referat@fvz.upr.si
Navodila za prijavo k izpitu si preberite na spletni strani fakultete: https://fvz.upr.si/diferencialni-izpiti/

Diplomant magistrskega študijskega programa Dietetika in klinična prehrana pridobi temeljno znanje o prehrani, podprto z vsebinami kliničnih predmetov (dietna terapija, nutricevtika, nutrigenomika, idr). Študij vključuje tudi področja družboslovnih znanosti (psihologija prehranjevanja, znanje tujega jezika idr.) in študija raziskovalnih metod. Študij zaokrožuje obvezno usposabljanje v delovnem okolju, kar omogoča študentu prenos znanstvenih spoznanj v prakso.
Z doseganjem temeljnih ciljev študijskega programa študenti razvijejo in pridobijo naslednje splošne kompetence:

• poglobiti in razširiti znanje, ki so ga diplomanti pridobili na prvostopenjskem dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu Prehransko svetovanje – dietetika in drugih ekvivalentnih študijskih programih in z delovnimi izkušnjami ter ga nadgraditi s specialnim znanjem strokovnega področja;
• predstaviti študentom dietetiko kot znanstveno disciplino;
• razviti sposobnost analize, sinteze in predvidevanja posledic delovanja na področju prehranske oskrbe in prehranskih navad, tako posameznika kot skupine;
• usposobiti študente za prenos in ustrezne prilagoditve znanstvenih teoretičnih znanj o prehrani v uporabne oblike dietoterapije posameznikov in skupin glede na njihovo zdravstveno stanje;
• usposobiti študente za izvajanje najzahtevnejših strokovnih nalog prehranskega svetovanja, ki vključujejo tudi organiziranje, vodenje, načrtovanje in nadziranje izvajanja procesov ter zagotavljanja kakovosti;
• razviti sposobnost avtonomnosti, kritične presoje in odgovornosti za opravljanje najzahtevnejše prakse v dietetiki;
• razviti spretnosti komuniciranja s posamezniki in mediji, tako v domačem kot mednarodnem okolju;
• razviti profesionalnega dietetika z občutkom odgovornosti za upoštevanje etičnih in zakonskih določil, ki urejajo področje dietetike;
• omogočiti študentu pridobitev specialnih pedagoško-andragoških in komunikacijskih spretnosti, ki jim bo omogočilo kakovostnejše in samostojno delo pri izvajanju strokovnih nalog s področja dietetike;
• usposobiti študenta za samostojno znanstveno-raziskovalno delo;
• usposobiti študenta za osebnostni in profesionalni razvoj ter timsko delo.

Predmetno specifične kompetence:

Evropske kompetence in kazalci delovnih zadolžitev dietetikov, ki jih je sprejel EFAD (Evropska federacija združenja dietetikov) so naslednje:

• Sposobnost celovite analize in obravnave zdravstvenih in socialnih vprašanj.
• Prenos in uporaba znanja v praksi, tako pri reševanju kompleksnejšim problemov s področja dietetike, ki vključujejo tudi samostojno odločanje.
• Uporaba sodobnih tehnologij za iskanje informacij in poročanje ter upoštevanje etičnih načel v ravnanju z informacijami.
• Obvladati strokovni angleški jezik, ki omogoča slediti znanju stroke.
• Spoznati pomen spremljanja strokovnega in znanstvenega razvoja stroke ter pridobiti sposobnost validacije strokovnih in znanstvenih prispevkov ter njihov prenos v prakso.
• Obvladati osnovne spretnosti raziskovanja, vključno z načrtovanjem raziskave, validacijo dobljenih rezultatov in njihovo uporabo.
• Osvojiti veščine medosebne komunikacije, vključno ustne in pisne komunikacije s strokovnjaki in uporabniki storitev ter v interdisciplinarnem timskem delu z zdravstvenimi in socialnimi strokovnjaki.
• Slediti nacionalnemu/mednarodnemu kodeksu obnašanja in etike v dietetiki ter upoštevati individualno raznolikost in multikulturne razlike na osnovi poznavanja kulture in navad ljudi.
• Razviti potrebo in sposobnost sodelovanja v vseživljenjskem učenju.
• Znati uporabljati postopke za zagotavljanje kakovosti v dietetiki.
• Kritično združevati in integrirati ustrezno znanje iz različnih strok, ki so temelj prakse na področju dietetike in omogočajo profesionalen odnos do problematike.
• Ugotavljati potrebe posameznika, skupine ali populacije v kompleksnih situacijah, ki vključujejo tudi vidik zdravja, socialne situacije in okolja.
• Izvajati svetovanje v dietetiki, vključno z ocenjevanjem, ugotavljanjem potreb posameznikov, skupin ali populacij, postavljanjem ciljev, načrtovanjem, izvajanjem intervencij in ocenjevanjem rezultatov.
• V svoje delo vključevati veljavne teorije in modele na področju dietetike, kakor tudi prehranske analize, da bi tako prišli do zaključkov, ki so povezani z zastavljenim vprašanjem na področju dietetike.
• Sodelovanje pri postavitvi dietetsko/prehranske diagnoze in svetovati posamezniku (ali pacientu) pri uporabi posebnih dietetsko/prehransko modificiranih izdelkov.
• V svoje delo vključevati veljavne teorije in modele na področju administrativne dietetike in jih skupaj s prehranskimi analizami in analizami fizične aktivnosti ter drugim združiti v celovito analizo z namenom zagotoviti boljšo prakso storitve priprave hrane za posameznike, skupine in organizacije.
• Razvijati in uporabljati enostavne strategije za promocijo varnih in zdravih izbir hrane posameznikov in populacijskih skupin.
• Vzpostaviti in vzdrževati profesionalni odnos s posameznikom – stranko, kar je osnova svetovalnega dela, pri čemer je pomembna na uporabnika osredotočena praksa, ki zajema spoštovanje individualnih prehranskih razlik in različnega življenjskega sloga ter upošteva različna pričakovanja stranke.
• Zgraditi profesionalen odnos zaupanja, na podlagi katerega je možno sodelovanje pri pripravi primernega nasveta v zvezi s prehrano in življenjskim stilom.
  Identificirati in upoštevati etične dileme, ki se pojavljajo v profesionalnem delu na področju svetovanja.
• Delovati v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi politikami, predpisi in kodeksi etike za dietetike.
• Učinkovito načrtovati, izvajati in beležiti delo v skladu s postopki, ki so določeni za izvajanje službe.
• Delovati v okviru omejitev lastnega znanja in veščin in se sklicevati ali sprejemati sklice strokovnjakov kot je primerno.
• Biti proaktiven v določanju učnih možnosti in se vključiti v proces doživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja.
• Sprejeti osebno odgovornost za akcije in odločitve.
• Učiti se in učiti s pomočjo izobraževanja in praktičnega dela (študijski program) ali na praksi temelječega učenja.
• Validirati rezultate raziskav in biti sposoben integrirati v prehranske, dietetske, socialne in vzgojne vede.
• Sistematično iskati informacije iz različnih virov, ki so povezani s dietetsko prakso.
• Vedeti kako učinkovito promovirati potrebo in pravico za prehransko zdravje in varno hrano.
  Izvajati izobraževalno-vzgojno dejavnost o pomenu hrane in prehrane za zdravje in dobro počutje.
• Nazorno pokazati, da dietetik lahko določi in daje prednost dietetskim storitvam, ki so prilagojene potrebam strank.
• Biti mentor in svetovalec študentom dietetike, pomočnikom, prostovoljcem in drugim.
• Razumeti in znati uporabljati enostavne strategije za promocijo dietetike, tudi tako da identificira lokalne odločujoče osebe, ki so odgovorne za prehransko zdravje in jih vključi v promocijo.
• Sodelovati pri ocenjevanju in izboljševanju kontinuiranega načrtovanja izboljševanja kakovosti storitev v dietetiki.
• Sodelovati v razvoju poslovnega in obratovalnega načrtovanja.
• Identificirati, kako se lahko zbirajo in obdelujejo finančni podatki.
• Razumeti in izvajati enostavne marketinške funkcije, delovanje človeških virov.
• Razumeti, kako se integracija finančnih, človeških, fizičnih in materialnih virov lahko izkaže v učinkovitem izvajanju dietetske prakse.
• Sposobnost uporabljati korake v dietoterapiji: izvajati prehransko presejanje, postaviti prehranske diagnoze, izvajati prehransko intervencijo, ter spremljati in vrednotiti prehransko terapijo.
• Obvladati strokovno terminologijo na področju klinične prehrane in znanje s tega področja uporabljati v multidisciplinarnem timu pri zdravstveni obravnavi posameznika na vseh nivojih zdravstvenega varstva.

Študijski program je sestavljen iz obveznih vsebin, izbirnih vsebin, praktičnega usposabljanja v delovnem okolju in iz priprave ter zagovora magistrske naloge.

Delež praktičnega usposabljanja obsega 12 ECTS oz. 360 ur. Izvaja se v 2. letniku in traja 9 tednov. Praktično usposabljanje predstavlja 15% vseh kontaktnih ur študijskega programa.

Praktično usposabljanje poteka v delovnem okolju (institucije javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva, bolnišnice, zdravstvene svetovalnice, vladne in nevladne organizacije, zdravstveni domovi, prehranski obrati, gospodarske organizacije na področju prehrane in idr.).

Diplomanti imajo pridobljena znanja za:

• Postaviti prehransko oceno, prehransko diagnozo, izvajati prehransko terapijo, prehransko svetovanje in prehransko-vzgojno izobraževanje.
• Obravnavati bolnike in jim svetovati o uporabi posebnih prehranskih izdelkov.
• Razvijati in uporabljati enostavne strategije za promocijo varnih in zdravih živil za različne starostne skupine.

Kot prehranski svetovalci bodo delovali tako v zdravstvenih institucijah vseh treh ravni kot člani interdisciplinarne obravnave in oskrbe bolnika na področju klinične prehrane in dietoterapije, v gostinsko-turističnih dejavnostih, posvetovalnicah ipd.