Ime in priimek: izr. prof. dr. Klemen Širok
ARIS šifra: 28765
e-naslov: klemen.sirok@fvz.upr.si

Raziskovalna organizacija, kjer bo delo potekalo
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju

Univerza na Primorskem, Fakulteta za management (tema 1 in tema 2)

Raziskovalno področje po šifrantu ARIS 
Veda: 5 – Družboslovje
Področje: 5.02.02 – Ekonomija / Poslovne vede
Podpodročje: 5.04.03 – Upravne in organizacijske vede / Management

Povzetek predstavitve raziskovalne tematike in področja raziskovanja

TEMA 1:

Staranje prebivalstva je eden ključnih izzivov za Slovenijo v naslednji 30 letih. Z njim se soočamo tako posamezniki (zaposleni) kot vodstva podjetij in država. Zaradi zviševanja obsega z delom povezanih zdravstvenih težav (starejših) zaposlenih in alarmantno visokih stopenj zdravstvenega absentizma so se pojavile številne težnje po izboljšanju delovnih pogojev in vzpostavitvi bolj zdravih delovnih mest, kar lahko pripomore k izboljšanju zdravja (starejših) delavcev in posledično k dvigu zaposlitvene stopnje starejših. Pri tem pa je ključno vprašanje, kako spodbuditi in doseči ustrezno spremembo vrednot in ravnanj ciljnih skupin programov promocije zdravja, da se bomo lahko kot družba uspešno spopadli z izzivi podaljševanja delovne aktivnosti, ohranjanja zdravja ter delovne sposobnosti. Omenjen izziv omogoča številna visoko aktualna in relevantna raziskovalna vprašanja, ki zahtevajo multidisciplinarni, večplasten in več-nivojski pristop k raziskovanju. Raziskovalno šibko pokrito je vprašanje dejavnikov participacije v programih promocije zdravja. Stopnje participacije so namreč na splošno zelo nizke in med udeleženci programov prevladujejo tisti, ki že sicer skrbijo za svoje zdrave (učinek mrtve teže). Interes podjetij, ki imajo na omenjenem področju največ izzivov, je praviloma najnižji. Raziskovalno pozornost zahtevajo tudi visoke stopnje osipa med udeleženci programov. Na katere nivoje družbene realnosti (posameznik, organizacija ali sistemska ureditev) je torej smiselno osredotočiti intervencije zdravstvenih politik in politik trga dela usmerjenih na zagotavljanja zdravja delovno aktivne populacije, da bi le-te bile bolj učinkovite? Alternativni in hkrati komplementarni področji raziskovanja se nanašata na delovne organizacije (vprašanje organizacije delovnih procesov, kadrovsko-managerskih praks in ukrepov usmerjenih v promocijo in varovanje zdravja) oziroma posameznike (upravljanje s psiho-socialnimi dejavniki zdravja).

TEMA 2:

Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti alarmantno hitro narašča in s tem posledično tudi izdatki za plačilo nadomestil tako v breme delodajalca kot tudi v breme zdravstvene blagajne. V 2015 je zdravstvena blagajna za ta naslov porabila 250 milijonov, v letu 2020 pa je ta številka že presegla 400 milijonov. Tudi pregled kazalnikov bolniškega staleža kaže vse slabše razmere. Razmere so kritične predvsem v javnem sektorju, kjer je bolniški stalež praviloma občutno višji kot v zasebnem sektorju. Pregled po standardni klasifikaciji dejavnosti pokaže, da ravno dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (O); izobraževanje (P) in  zdravstveno in socialno varstvo (Q) predstavljajo osrednje generatorje bolniških odsotnosti. Kljub temu, da je javni sektor že bil deležen nekaj projektov povezanih z aktivnim in zdravim staranjem, ti ukrepi še niso uspeli pokriti ključnih generatorjev absentizma znotraj javnega sektorja (razširjenost), ali pa izvedeni ukrepi niso dovolj učinkoviti.  Vzroke začasne nezmožnosti za delo in značilnosti bolniške odsotnosti pri delu v javnem sektorju so tudi na resornih ministrstvih prepoznani kot izhodišča za nadaljnje intervencije na področju zagotavljanja zdravja pri delu. Ob tem pa se odpirajo številna raziskovalna vprašanja: (1) kateri so ključni dejavniki absentizma v javnem sektorju v Sloveniji; (2) ali imamo v Sloveniji opraviti s pojavom novih tveganj izven delovnega okolja in življenjskega sloga (npr. kultura absentizma); (3) s katerimi že poznanimi ukrepi na nivoju posameznika, organizacij in sistema bi bilo smiselno nasloviti omenjeno tematiko (primerjalna perspektiva).

TEMA 3 v somentorstvu izr. prof. dr. Klemen Širok, doc. dr. Matej Plevnik, dr. Vojko Vučković:

S stalnim razvojem športne industrije se organizacije soočajo z vedno večjimi izzivi na področjih, kot so strateško vodenje, (digitalni) marketing, usposabljanje in psihosocialni vidiki upravljanja športnih organizacij, ekip ter športnikov. Razumevanje teh področij je ključno za izboljšanje odločanja, zagotavljanje dolgoročnega uspeha in optimizacijo izkušenj športnikov, deležnikov ter navijačev.  Znotraj tega širokega raziskovalnega področja se odpirajo številne priložnosti za doktorski študij. Ena ključnih tem je področje vodenja, usmerjeno na preučevanje vpliva različnih stilov vodenja na finančno stabilnost, zadrževanje talentov in uspešnost organizacij, ekip in posameznikov. Šibko raziskano je tudi področje, v kolikšni meri različni stili vodenja, komunikacijske strategije, stopnja strukturiranosti programa in odzivnost na povratne informacije oziroma sugestije strokovnega delavca vplivajo na doseganje individualiziranih ciljev vadečih (npr. zdravje, telesna zmogljivost, motivacija, zadovoljstvo, dolgoročna vključenost v vadbo, rednost).  Drugo obetavno raziskovalno področje je športni marketing in digitalna interakcija z navijači, ki se osredotoča na vpliv novih tehnologij, družbenih omrežij in osebnega trženja športnikov na sponzorske vrednosti ter lojalnost občinstva.  Dodatna raziskovalna področja se odpirajo tudi na polju raziskovanja vloge upravljanja sprememb, organizacijske kulture in drugih področij organizacijskega vedenja v športnih organizacijah.  Raziskave s teh področij ne prispevajo le k znanstvenemu razumevanju športnega managementa, temveč doktorandom odpirajo vrata v akademsko, poslovno in politično-upravno kariero v eni najhitreje rastočih globalnih industrij.