V5-1507: Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji: mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka znanosti k trajnostnemu družbenemu razvoju (CRP projekt)
Trajanje projekta:

15. 10. 2015 – 14.10. 2017

Vodilni partner:

Fakulteta za zdravstvo Jesenice

Projektni partnerji:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Pedagoški inštitut
UM Fakulteta za zdravstvene vede
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije
Nacionalni inštitut za javno zdravje

Vodja projekta:

Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič (SICRIS, ResearchGate)

KOORDINATORICA PROJEKTA NA UP FVZ

Povezava:

Povzetek:

Uvod v problem: Področje izobraževanja v zdravstveni negi na ravni Evropske unije (EU) ureja Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in sveta, ki je bila sprejeta 20. novembra 2013 in je nadomestila Direktivo 2005/36/EC. Področje izobraževanja v zdravstveni negi usmerjajo tudi mednarodna združenja kot so International Councel of Nurses (ICN), Svetovna zdravstvena organizacija za področje Evrope (WHO for Europe), European Federation of Nurses (EFN), European Federation of Nurse Educators (FINE), idr. Njihov namen je predvsem dodatna razlaga minimalnih standardov izobraževanja medicinskih sester in babic, postavitev standardov na višji nivo zahtevnosti ter zavzemanje za pomen dviga znanja in stopnje izobrazbe v zdravstveni negi. Strategija razvoja zdravstvene nege v Sloveniji 20122020 (Kadivec, et al., 2013) daje usmeritve za izobraževanje poklicev v zdravstveni negi tako na ravni srednješolskega kot visokošolskega izobraževanja. Zadnja raziskava o izobraževalnih potrebah v zdravstveni negi je bila objavljena leta 2004 v raziskavi, ki jo izvedel Inštitut za varovanje zdravja (Albreht, 2005), ki pa ne opredeli potreb po izobraževanju na srednješolski ravni, temveč le na visokošolski. V Sloveniji smo ohranili izobraževanje na področju zdravstvene nege na dveh ravneh, srednješolsko in visokošolsko. Za področje zdravstvene nege še danes ni narejene nobene jasne razvojne perspektive o izobraževanju na dveh ravneh, o obsegu izobraževanja na srednješolski ravni. V Sloveniji tudi nimamo tradicije izobraževanja na magistrski in doktorski ravni v zdravstveni negi. Dejstvo je, da se izvajajo štirje magisteriji iz zdravstvene nege, prvi poteka že od 2007/2008 naprej, diplomanti pa nimajo možnosti zasesti delovnih mest z izobrazbo magister zdravstvene nege (sedma raven EQF), kar ustreza delovnemu mestu »Advance Nurse Practitioner«. Dogovori o razvoju specializacij v zdravstveni negi potekajo že vsaj od leta 2012, ko je bila sprejeta Strategija razvoja zdravstvene nege 20122020 (Kadivec, et al., 2013), pa do danes ni nobenih premikov v smeri opredelitve dejanskih potreb v kliničnih okoljih. Tudi ni izdelan nacionalni načrt povečanega zaposlovanja visokošolskega kadra v zdravstveni negi glede na demografske trende in zmanjševanje števila kadra s srednješolsko izobrazbo v zdravstveni negi, kljub temu, da Strategija razvoja zdravstvene nege 20122020 napotuje ravno k tem spremembam (Kadivec, et al., 2013). Prav tako bi morali biti podatki OECD o številu diplomiranih medicinskih sester na 1000 populacije (Buchan & Black, 2011) resno opozorilo za politiko, strokovno združenje in management zdravstvene nege, kako doseči zadostno število kakovostno izobraženega kadra v zdravstveni negi na visokošolski ravni in kako zmanjšati obseg izobraževanja na srednješolski ravni. Podatki namreč kažejo, da ima Slovenija le 7,9 kadra v zdravstveni negi na 1000 prebivalcev (povprečje OECD je 9), od tega jih je v Sloveniji le 35% izobraženih na visokošolski ravni, kar pove, da je delež diplomiranih medicinskih sester eden najnižjih med vključenimi državami v analizi.

Raziskovalni problem: Slovenija se sooča s slabo urejenim sistemom izobraževanja v zdravstveni negi na vseh ravneh, od srednje šole do doktorata, pri tem imamo v mislih predvsem naslednje vidike: vsebine in obseg izobraževanja ter kompetence diplomanta po posameznih ravneh ter mednarodno primerljiv sistem izobraževanja v celotni vertikali. Opisano zavira razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline, ki daje v razvitih državah EU pomemben doprinos k učinkovitosti in kakovosti zdravstvene obravnave in zdravstvenega sistema ter zdravju družbe. Urejeno izobraževanje je temelj profesionalizacije vsake stroke in temelj za razvoj stroke kotznanstvene discipline.

Namen CRP: je vzpostaviti mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi, ki omogoča razvoj stroke in znanosti, ter postavi okvir za vzpostavitev interdisciplinarnega raziskovanja, povezanega z zdravstveno nego, kar lahko pomembno vpliva na trajnostni družbeni razvoj.

Cilji CRP:
Javni razpis PROJ-CRP/2015
Prijavna vloga: ARRS-CRP-JR-Prijava/2015/32 Stran 3 od 51
1. Pripraviti analizo sistemov formalnega izobraževanja na področju zdravstvene nege v EU, pridobljene kompetence za delo in uporabljene modele za razvoj in krepitev zdravstvene nege kot znanstvene discipline.
2. Na osnovi raziskave med ključnimi deležniki izobraževanja v zdravstveni negi in uporabniki izobraževanja preveriti razumevanje potreb po spremembah formalnega izobraževanja in umestitev raziskovanja za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline.
3. Pripraviti predlog sprememb srednješolskega izobraževanja zdravstvene smeri, ki bo po strokovnih kompetencah primerljivo z mednarodnimi strokovnimi usmeritvami.
4. Pripraviti celostni kompetenčni model za vse ravni izobraževanja v zdravstveni negi, ki bo po kompetencah primerljiv z mednarodnimi strokovnimi usmeritvami.
5. Pripraviti predlog nacionalnega modela razvoja in krepitve zdravstvene nege kot znanstvene discipline, ki bo interdisciplinaren in interprofesionalen ter bo prispeval k uveljavitvi zdravstvene nege kot družbenopolitično, socialnoekonomsko in vzgojnoizobraževalno vplivno znanstveno disciplino.
6. Popularizirati zdravstveno nego kot znanstveno disciplino v različnih ciljnih skupinah: splošni nivo, mladi, stroka, raziskovalci.

Metode: Projekt ima 6 delovnih paketov (DP). DP 1 – Analiza sistemov formalnega izobraževanja na področju zdravstvene nege v EU; DP 2 – Raziskava: »Razumevanje izobraževanja v zdravstveni negi in celostnih potreb po prenovi formalnega izobraževanja v zdravstveni negi in umestitvi novega kompetenčnega modela v RS po zgledu mednarodnih usmeritev«; DP 3 – Prenova srednješolskega modela izobraževanja glede na mednarodne usmeritve in rezultate DP 1 in DP 2; DP 4 Celostni kompetenčni model za vse ravni izobraževanja v zdravstveni negi. DP 5 Nacionalni model razvoja in krepitve zdravstvene nege kot znanstvene discipline; DP 6 –Popularizacija zdravstvene nege kot znanstvene discipline v različnih ciljnih skupinah: splošni nivo, mladi, stroka, raziskovalci. Za izvedbo DP 1 bomo uporabili sistematični pregled literature, DP 2 bomo izvedli kot kvantitativno neeksperimentalno raziskavo med akterji izobraževanja (srednje šole, visoke šole, delodajalci) in med uporabniki izobraževanja (osnovnošolci, srednješolci zdravstvene smeri in študenti zdravstvene nege). DP 3, DP 4 in DP 5 bomo izvedli z uporabo metode fokusne skupine.

Rezultati: V projektu bomo pridobili 17 izsledkov, ki bodo temeljili na znanstveno raziskovalnem pristopu: Izsledki so sistematične analize praks v EU, rezultati raziskav o razumevanju zdravstvene nege kot znanstvene discipline in pomen razumevanja izobraževanja na treh ravneh (primarno, sekundarno, terciarno) za razvoj znanosti v zdravstveni negi, podani bodo predlogi sprememb v izobraževanju, izdelan bo kompetenčni model na ravni srednješolskega in visokošolskega izobraževanja, podan bo model razvoja zdravstvene nege kot znanstvene discipline v RS. Obveščanje strokovne in laične javnosti bo izvedeno preko spletne strani, prikaza kratkega filma o zdravstveni negi kot znanstveni disciplini, organizirane bodo okrogle mize, strokovne konference, o rezultatih projekta bomo poročali na nacionalni in mednarodni ravni.

Javni razpis PROJ-CRP/2015
Prijavna vloga: ARRS-CRP-JR-Prijava/2015/32 Stran 4 od 51
Pomen projekta: Razvoj in krepitev zdravstvene nege kot znanstvene discipline, njeno interdisciplinarno raziskovanje in sodelovanje z drugimi disciplinami bo imelo vpliv na bolj učinkovito prepoznavnost zdravstvene nege, učinkovito diseminacijo rezultatov znanstvenoraziskovalnega
dela in popularizacijo znanj, ki so pridobljena z raziskovalnim delo. Ker Slovenija sodi v skupino držav, kjer je zdravstvena nega kot znanstvena disciplina slabo razvita in ker smo država EU z najmanj visokošolsko izobraženimi medicinskimi sestrami (OECD, 2013), s sicer razvito drugo stopnjo izobraževanja, ki pa ni implementirana v delovna okolja in brez razvitega doktorskega študija, ima projekt velik pomen za Slovenijo in tudi mednarodno. Državo lahko promovira kot uspešno izveden celosten pristop na področju ureditve problematike v poklicu reguliranem z Evropsko Direktivo, ki je podprt z dokazi in mednarodnimi spoznanji (DP 1), lastno oceno razumevanja zdravstvene nege kot znanstvene discipline (DP 2), izvedeno razpravo s ključnimi akterji sprememb izobraževanja v zdravstveni negi na vseh ravneh (DP 3), pripravljenim kompetenčnim modelom za vse ravni izobraževanja (DP 4) in nacionalnim modelom razvoja in krepitve zdravstvene nege kot znanstvene discipline (DP 5). Rezultati projekta bodo imeli velik učinek v regiji, saj je značilnost držav bivše Jugoslavije, da imajo sistem izobraževanja v zdravstveni negi neurejen in da zdravstvena nega ni razvita kot znanstvena disciplina. Tako stanje je posledica močno poudarjenega srednješolskega izobraževanja v takratni državi, ki se ob ustanovitvi posameznih držav ni razvijal mednarodno primerljivo tudi zaradi vzpostavljene hierarhične organizacijske kulture v zdravstvu, ki ne daje v ospredje pacienta in njegove potrebe, temveč poklicne skupine, kjer ima dominantno vlogo medicina. Projekt bo omogočil tudi boljšo mednarodno vključenost, saj so uspešno izvedene spremembe vedno primeri, kjer lahko država s svojo izkušnjo pripomore k bolj učinkoviti Evropi in pomaga pri reševanju podobne problematike v EU ter popularizira znanstveno raziskovalno delo znanstvene discipline in znanost kot celoto. Projekt bo dal jasne usmeritve za razvoj kadrov tudi z vidika sistema izobraževanja na sekundarni in terciarni ravni. Predlagane spremembe bodo pokazale na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne potrebe po kadrih v izobraževalnem sektorju, prav tako bo pa izdelan sistem kompetenc in nacionalni model razvoja znanstvene discipline dal jasne usmeritve za zaposlovalno politiko in politiko razvoja ljudi v naslednjih 20 letih in načrt reorganiziranja delovnih mest, sistemizacije delovnih mest v zdravstvenih in socialnih zavodih in s tem jasne potrebe po izobraževanju na vseh ravneh izobraževanja. Projekt bo prispeval tudi k vzgoji in informiranju osnovnošolcev v tretji triadi, ki se odločajo za poklic, kjer je eden od njih tudi poklic na področju zdravstvene nege. S prikazom poklicnega
dela (kratki film), ki vključuje strokovni in znanstveni vidik, bo projekt pripomogel k dobremu poznavanju poklica, bo pomoč svetovalnim službam, pedagogom za učinkovito informiranje in usmerjanje otrok in staršev o zdravstveni negi. Projekt bo tako imel kompleksne učinek na izobraževalni sektor, zdravstveni sektor in na celotno družbo. Uveljavljanje zdravstvene nege kot znanstvene discipline bo pripomoglo k zviševanju stopnje izobrazbe v poklicu, le ta je po do sedaj izvedenih raziskavah močno povezana z izidi zdravstvene obravnave. Model razvoja zdravstvene nege kot znanstvene
discipline bo močno povezal izobraževalni sektor, akademsko okolje in neposredno delo v zdravstvu in sociali, kar je eden od pomembnih ciljev za popularizacijo znanosti in povezave med temeljnim in aplikativnim raziskovalnim delom. Projekt bo prispeval tudi k vzgoji in razvoju kadrov na celotni izobraževalni vertikali, saj bo s krepitvijo raziskovalnega dela v zdravstveni negi vedno več podlag za razvoj doktorskega študija, dosežena bo ustrezna raziskovalna učinkovitost, zdravstvena nega bo prepoznana kot raziskovalno področje, katerega rezultati bodo prispevali k družbeni blaginji. Zato bo tudi politika s pomočjo rezultatov tega projekta in nadaljnjega razvojnega in raziskovalnega dela postopoma prepoznala pomen mednarodno primerljivega sistema izobraževanja, ga podprla in zdravstveno nego vključila v razpravo o pomembnih družbenih vprašanjih na področju šolstva in
zdravstva kot stroko in znanost.

Projekt V5-1507 »Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji: mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka znanosti k trajnostnemu družbenemu razvoju« sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

 

Dostopnost