V4-1085 Virusna in mikrobiološka kontaminacija školjk ter prisotnost morskih biotoksinov v školjkah (CRP projekt)
Trajanje projekta:
1.10.2010 – 30.9.2012
Vodilni partner:

Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

Projektni partnerji:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju
Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja PiranVodja projekta:

Vodja projekta:

Doc. dr. Andrej Kirbiš (SICRIS)

Koordinatorica na VŠZI:

Prof. dr. Darja Barlič Maganja (SICRIS, ResearchGate)

Povezava:

Povzetek:

Školjke so živilo, ki je vedno pogosteje na krožniku slovenskega potrošnika. V Sloveniji imamo tri registrirana školjčišča, Seča, Strunjan ter Debeli rtič, kjer se letno pridela cca. 250 ton užitnih klapavic. Evropska zakonodaja natančno opredeljuje zahteve glede zdravstvene ustreznosti školjk. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi ter uredba št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora opredeljujeta zdravstvene standarde in uradni nadzor glede zdravstvene ustreznosti školjk. Zadnjih nekaj let je tudi velik poudarek na ugotavljanju prisotnosti virusov v školjkah, vendar ta trenutek to področje še ni regulirano z evropsko zakonodajo. V RS ugotavljamo vsebnost dinoflagelatov v morski vodi od leta 1994, medtem, ko se ugotavlja nekatere morske biotoksine v školjkah, diaroične (DSP) in paralitične (PSP) od leta 1993.  V letu 2006, ko je stopila v veljavo evropska zakonodaja, se je bilo potrebno prilagoditi in razširiti analitiko ugotavljanja morskih biotoksinov. Zakonsko je predpisano ugotavljanje DSP, PSP ter amnezijskih toksinov (ASP). Uredba ES 2074/2006 natančno predpisuje uporabo referenčnih metod za ugotavljanje morskih biotoksinov, kjer je poleg biološkega poskusa na miših v primeru PSP toksinov tudi kemijska metoda HPLC, t.i. Lawrencova metoda. Za ugotavljanje DSP in PSP toskinov uporabljamo biološki poskus na miših, medtem ko smo v letu 2007 uvedli kemijsko metodo za ugotavljanje amnezijskih toksinov. V primeru lipofilnih toksinov, kamor spada skupina DSP, je  usmeritev CRL (centralni referenčni laboratorij EU) k ukinitvi biološkega poskusa na miših, ki bi ga naj zamenjala kemijska metoda LC-MS/MS, ki je natančnejša, predvsem pa selektivnejša, saj lahko natančno določimo skupine toksinov in njihove metabolite. V sklopu projekta bomo vpeljali Lawrencovo metodo za ugotavljanje PSP toksinov, kakor tudi LC-MS/MS metodo za ugotavljanje lipofilnih toksinov. Obe metodi bomo tudi validirali in akreditirali, tako da bosta uporabni za kontrolo uradnih vzorcev državnega monitoringa, kar je zahtevano s strani EU.V okviru vzorčevanj monitoringa toskičnega fitoplanktona nameravamo izolirati posamezne vrste dinoflagelatov, ki proizvajajo različne toksine iz velike skupine lipofilnih toksinov za njihovo identifikacijo, vendar ne z biološkimi, pač pa z analitskimi kemičnimi metodami kot je tekočinska kromatografija visoke ločljivosti. V primeru, da se bo pokazala časovna spremenljivost v vsebnosti toksinov, bomo skušali ugotoviti in to opredeliti z ekološkega vidika. Ovrednotiti tudi želimo odzivnost in uporabnost gena p53/63 v klapavicah kot novega molekularno genetskega markerja  enotoksičnosti. Norovirusi se pojavljajo sezonsko z epidemičnim vrhom v hladnih mesecih. Sezonsko pojavljanje je prisotno tudi v primeru izbruhov v ustanovah (bolnišnicah, domovih starejših občanov in zaporih) in primerih povezanih s kontaminirano hrano. Človeški norovirusi kot tudi virusi hepatitisa A, ki se prav tako pojavljajo v školjkah zaradi fekalnega onesnaženja, se sicer ne razmnožujejo v školjkah, jih pa koncentrirajo iz kontaminirane vode. Zaradi nevarnosti prenosljivih bolezni povezanih z uživanjem školjk je večina držav sprejela sanitarne ukrepe.Za zagotavljanje mikrobiološke neoporečnosti školjk je rutinsko v uporabi ugotavljanje prisotnosti fekalnih bakterij, vendar pa so se pojavili pri ljudeh gastroenteritisi, katerih vzrok so bile školjke, ki so ustrezale Evropskim predpisom o prisotnosti fekalnih bakterij. V sklopu projekta nameravamo razviti in vpeljati molekularne metode za dokazovanje norovirusov in virusov hepatitisa A v školjkah in jih testirati na vzorcih slovenskih školjčišč, tipizirati dokazane viruse ter izvesti anketo v gostinskih obratih na Obali (ponudba in povpraševanje v gostinskih obratih na obali, senzorična kakovost ponujenih školjk, tehnološki postopki pri pripravi školjk, HACCP). 

Projekt V4-1085 »Virusna in mikrobiološka kontaminacija školjk ter prisotnost morskih biotoksinov v školjkah« sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

Dostopnost