PO KREATIVNI POTI DO ZNANJA 2017 – 2020

Vodja projekta:

Izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar (SICRIS, ResearchGate)

Sodelujoči na UP FVZ:

Doc. dr. Ana Petelin (SICRIS, ResearchGate)

Projektni partnerji:

UP FAMNIT
Histria Botanica d.o.o.

Sredozemske rastline, med katere sodi tudi smilj (Helichrysum italicum (Roth) Don), predstavljajo bogat vir številnih fitokemijskih spojin, pomembnih za človekovo zdravje, vključujoč protivnetne in antioksidativne lastnosti. Te molekule se sintetizirajo v rastlini kot odgovor na različne ekološke dejavnike, ki so prisotni v kompleksnem sredozemskem ekosistemu. Smilj ima pomembno vlogo pri odkrivanju in razvoju novih zdravil, v kozmetiki in kot naravni dodatki v živilih. Interes za nove, naravne fitokemijske spojine ter njihove terapevtske in koristne zdravilne lastnosti v zadnjih letih narašča. Tradicionalno so smilj uporabljali za zdravljenje respiratornih, prebavnih in kožnih vnetnih obolenj. Dragocene biološke lastnosti rastlinskih izvlečkov, hidrolatov in eteričnega olja rastline, kot tudi odlična adaptacija rastline na ekstremno sušno in težko okolje, prispevajo k atraktivnosti in vključevanju smilja v kmetijske ekosisteme. Gojenje smilja tako postaja gospodarsko zelo pomembna panoga tudi v Sloveniji. Podjetje HISTRIA BOTANICA se ukvarja z gojenjem smilja ter s pripravo hidrolatov in eteričnih olj smilja. Ena izmed želj podjetja je pridobiti povratno informacijo o morfološki in genetski karakterizaciji smilja ter o učinkih proizvodov smilja na zdravje posameznika, predvsem z vidika antioksidativnega potenciala ter protivnetnega mehanizma. Tekom študije bomo razvili in okarakterizirali tudi nov izdelek iz smilja (čaj), pri čemer bomo raziskali učinke le-tega na zdravje posameznika.

Cilji projekta so:

1. Genetska analiza smilja.
2. Morfološka analiza smilja.
3. Analiza učinkov hidrolata, ekstrakta in eteričnega olja smilja na celičnih linijah.
4. Priprava novega produkta iz smilja – čaj smilja.
5. Kemijska analiza novega produkta.
6. Izvedba klinične študije – proučevanje učinkov novega produkta na zdravje posameznika (merjenje kazalnikov zdravstvenega stanja sodelujočih skozi celotno intervencijo v rednih časovnih intervalih, predvsem analiza različnih serumskih markerjev, antioksidativnega potenciala in protivnetnega stanja).

»Projekt SMILJ sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.«

Rezultati:

Iz znanstvenih objav je razvidno, da imajo podvrste znotraj italicum sp. različne kemotipske profile.Glavni dejavniki, ki vplivajo na sestavo rastlinskih izvlečkov in olja so: okoljske značilnosti rastišč (ekologija, podnebje in geografsko območje), razvojna faza rastline, tekstura in kislost tal ter genotip oz. podvrsta rastline. Kljub poglobljenim študijam o metabolnih profilih, je bilo premalo pozornosti posvečeno povezovanju genetike rastline oziroma njenega genetskega profila (prstni odtis DNA) s kemijskim. Te informacije so bistvenega pomena za določitev genotipov, najprimernejših za določeno geografsko območje. In te informacije smo na podlagi genetske analize smilja pridobili. Ta podatek je zelo koristen za vse pridelovalce smilja. Kritična analiza podatkov iz tradicionalne rabe ter znanstvene literature kaže, da se smilj uporablja za bistveno več različnih aplikacij kot je dejansko podprtih z dokazi. Torej, manjkajo znanstveno podprti dokazi o medicinskih učinkih smilja in tudi te smo tekom projekta pokazali. Med medicinskimi učinki smilja ali posameznih bioaktivnih sojin, ki jih smilj vsebuje, je najbolj preučevan vpliv na vnetje. Mi smo pokazali na zelo visok antioksidativen potencial produktov iz smilja in na številne bioaktivne spojine smilja, od klorogenske kisline in arzanola v čaju. Pomemben podatek, ki smo ga tudi pokazali je povezava med kemotipom in genotipom, kar bo v prihodnosti v pomoč pridelovalcem pri samem odločanju pri nakupu semen ali sadik smilja. V prihodnje bomo še dodatno s kliničnimi študijami preverjali, ali lahko znanja o ugodnih učinkih smilja učinkovito in varno prenesemo v uporabo v prehrani ter s tem dokončno potrdimo učinkovitost, kot je poznana v tradicionalni uporabi v sredozemskih državah. Rezultati projekta podpirajo pozitivne učinke smilja tradicionalne uporabe.

»Projekt SMILJ sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.«