PO KREATIVNI POTI DO ZNANJA 2016/2017
1. 3. 2017 – 31.7. 2017
Vodja projekta:
izr. prof. dr. Nejc Šarabon (SICRIS, ResearchGate)
Sodelujoči:
doc. dr. Borut Fonda (SICRIS)
Projektni partner/ji:
Znanost v kolesarstvo d.o.o.
Kolesarjenje je izredno popularno kot fizična aktivnost, kot šport ali kot sredstvo za prevoz. Študije poročajo, da ima več kot 40% ljudi iz razvitega sveta dostop do kolesa in več kot 30% ljudi kolesari vsaj enkrat na leto, številke pa naraščajo vsako leto. Z naraščanjem števila kolesarjev se povečuje število poškodb, ki so posledica bodisi padcev, bodisi kroničnih preobremenitev. V kolesarstvu poškodbe v grobem razdelimo v dve skupini: 1) travmatske, ki so najpogosteje posledica padcev ali udarcev in 2) ne-travmatske oz. preobremenitvene poškodbe oz. preobremenitveni sindromi. Preobremenitvene poškodbe se razvijajo dalj časa ter verjetnost ponavljanja je večja, seveda zlasti če nismo odpravili vzroka, zaradi katerega se je poškodba razvila. Eden izmed vzrokov je pogosto sprememba v tehniki poganjanja pedal, ki je posledica glikogenskega izčrpanja in sprememb na živčno-mišičnem nivoju, kar se odraža v motoričnem obnašanju.
Med kolesarjenjem vzorec gibanja v največji meri nadziramo preko drže telesa, ki je odvisna od geometrijskih lastnosti kolesa. Kolesar in kolo sta v fizičnem stiku na treh mestih: na krmilu, sedežu in na pedalih. Zato je pomembno, da je kolo prilagojeno tako, da človeškemu telesu omogočajo čim bolj varno gibanje. Gibanje med kolesarjenjem v sede je ciklično in v večini poteka po vnaprej določenem vzorcu, ki ga narekuje trajektorija pedala. Amplituda gibanja sklepov nog (kolk, koleno in gleženj) je torej v glavnem odvisna od položaja sedeža in dolžine gonilke. V študijah so večkrat dokazali, da utrujenost in izčrpanost negativno vplivata na tehniko poganjanja pedal, zato je potrebno preučavanje preventive pred poškodbami raziskovati tudi v kontekstu prehrane in motoričnega obnašanja (bio-psihološki vidik).
»Projekt SACYC sofinancira Evropski socialni sklad (80%) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (20%).«
