Multidisciplinaren pristop k obravnavi debelosti (Lastno financiran projekt)
Trajanje projekta:
oktober 2011 – oktober 2014

Projektni partnerji:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Splošna bolnišnica Izola

Koordinatorica projekta na UP FVZ:

izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar (SICRIS, ResearchGate)

Člani raziskovalne skupine:

Izr. prof. dr. Nadja Plazar (klinična biokemija) (SICRIS, ResearchGate)
Mojca Bizjak, univ. dipl. ing. živ. teh. (dietetika) (SICRIS, ResearchGate)
Doc. dr. Tamara Poklar Vatovec (dietetika) (SICRIS, ResearchGate)
Tadeja Jakus, univ. dipl. ing. živ. teh. (dietetika) (SICRIS, ResearchGate)
Izr. prof. dr. Mihaela Jurdana (fiziologija) (SICRIS, ResearchGate)
Izr. prof. dr. Maša Černelič Bizjak (psihologija) (SICRIS, ResearchGate)
Sabina Ličen, mag. zdrav. nege (zdravstvena nega) (SICRIS, ResearchGate)
Mag. Tamara Štemberger Kolnik (zdravstvena nega) (SICRIS, ResearchGate)
Dr. Ana Petelin (TRANS2CARE) (SICRIS, ResearchGate)
Prof. dr. Maja Čemažar (TRANS2CARE) (SICRIS, ResearchGate)
Nataša Černič Šuligoj, dr. med. (interna medicina) (ResearchGate)

Povzetek:

Pojavnost debelosti v zadnjih letih strmo narašča. Debelost je postala ena izmed najpogostejših bolezni na svetu in predstavlja resen javno-zdravstveni problem (1). Vse več je dokazov da debelost vpliva na povečanje tveganja za razvoj različnih kroničnih obolenj, mednje spadajo srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen tipa 2 (2, 3). Debelost je povezana tudi s slabo socialno stigmo, slabim samospoštovanjem in ekonomskimi pomanjkljivostmi (4). Zmanjšanje prekomerne telesne mase in pridobitev pravilnih prehranjevalnih navad zmanjša obolevnost in umrljivost (4). Zaradi vse večje incidence prekomerne telesne mase in debelosti ter vse večjih stroškov zdravljenja posledičnih bolezni, je potrebno ugotoviti kako obravnavati te kompleksne situacije (4). Čezmerna telesna masa, predvsem izjemno povišana zahteva vse življenjsko obravnavo in vodeno zdravljenje v multidisciplinarnem timu strokovnjakov. Debelost uvrščamo med bolezni, pri katerih se telesni in psihološki znaki vedno in močno prepletajo.
Debelost je povezana z nizko stopnjo kroničnega vnetja. Dandanes prevladuje prepričanje, da je vnetje, ki nastane zaradi prekomerne teže, ključnega pomena za razvoj odpornosti na inzulin, kot tudi za razvoj kroničnih obolenj, in sicer bolezni srca in ožilja ter diabetesa (5, 6, 7).
Maščobno tkivo je ključnega pomena za vnetno stanje, ki je povezano z debelostjo, predvsem zaradi infiltracije makrofagov (8). Adipociti izločajo pro- in proti-vnetne adipokine, vključno s provnetnim tumor nekrotizirajočim faktorjem- (TNF- ), interlevkinom-6 (IL-6), in protivnetnim adiponektinom (9, 10).
Če zmanjšamo nivo vnetja, ki je povezan s pridobljeno prekomerno maso, lahko preprečimo pojav različnih sekundarnih motenj in bolezni. Za mnoge sestavine hrane je bilo pokazano, da imajo protivnetni in/ali antioksidacijski učinek pri različnih populacijah. Zato lahko predpostavimo da slednje prehranske sestavine (npr. večkrat nenasičene maščobne kisline, vitamin C, vitamin E, resveratrol, …) zmanjšajo kronično vnetje, kot tudi presnovne bolezni in oksidativni stres. Na primer protivnetni učinek n-3 maščobnih kislin se je kazal z znižanjem plazemskih koncentracij CRP, TNF- in IL-6 (11, 12).
Znano je, da je meja med zdravjem in boleznijo pogojena s kompleksnim ravnotežjem dveh elementov, genetike na eni strani in načinom življenja na drugi. Zato je heterogenost plazemskih koncentracij CRP, TNF- , IL-6, adiponektina in drugih adipokinov kot odgovor na prehrambene sestavine lahko posledica tudi genetske raznolikosti. Enak vnos določene sestavine v prehrani pri dveh posameznikih ima lahko na zdravje drugačen vpliv. Za posamezne pro- in antivnetne adipokine je že bilo pokazano, da se njihova koncentracija v obtoku spreminja glede na vnos večkrat nenasičenih maščobnih kislin (13, 14).
Oprli se bomo na osnove nutrigenomike, ki temeljijo na posameznih konceptih: (a) prehrana je pomemben rizični faktor za vrsto bolezni; (b) komponente hrane lahko direktno ali indirektno interagirajo z genomom tako da vplivajo na spremembo v ekspresiji posameznega gena; (c) zaradi različne genske zasnove lahko pri posamezniku s prehrano vplivamo na njegovo zdravstveno stanje; (d) določene gene lahko s prehrano reguliramo in ti imajo pomembo vlogo pri pojavnosti in napredovanju posameznih kroničnih obolenj; (e) personalizirana prehrana lahko tako kronične bolezni omili ali celo prepreči (15).
V raziskavi predpostavljamo, da posamezne sestavine hrane vplivajo na transkripcijsko regulacijo genske ekspresije adipokinov, kar posledično vpliva na spremenjene koncentracije adipokinov, lipidov in glukoze v plazmi. Cilj raziskave je pokazati na posamezne genske polimorfizme genov za TNF-α, IL-6, adiponektin, resistin in visfatin, ki so pomembni pri razvoju debelosti. Poleg tega je cilj raziskave tudi določiti posamezne interakcije in povezave med slednjimi genskimi polimorfizmi in določenimi sestavinami hrane. Le-te interakcije bi lahko vplivale na razvoj kroničnega vnetja pri debelosti. Potencialni vpliv rezultatov bi bil izjemen, saj bi lahko z vnosom določenih sestavin hrane vplivali na kronično vnetje pri debelosti in posredno tudi na razvoj srčno-žilnih bolezni ter diabetesa.
Poleg tega je namen naše raziskave tudi oceniti prehransko stanje in prehranjevalne navade debelih ljudi in ljudi s prekomerno telesno maso. Cilj je oblikovanje ustreznega protokola za prehransko obravnavo in oblikovanje prehranskih intervencij pri obvladovanju telesne mase. Prvi del intervencije bo individualno sestavljen prehranski načrt, ki bo sestavljen na osnovi celodnevnih energijskih potreb izračunanih iz meritev bazalnega metabolizma preiskovancev. Drugi del pa bo individualno izobraževanje preiskovancev glede na ugotovljene nepravilnosti pri prehrani. Uspešnost protokola bomo testirali po šestih mesecih.
Številne raziskave dokazujejo, da je potrebno diagnosticirati osebe z različnimi psihološkimi motnjami v povezavi s prenajedanjem pred začetkom oz. vstopom v program za izgubljanje teže, saj so le-ti neuspešni, če se vzporedno ne obravnava tudi simptomov motenj hranjenja, kot duševen bolezni, zato bomo vse preiskovance tudi psihološko ocenili. Cilji tega dela bodo vezani na vlogo psihologa pri določanju psihološkega ozadja in psiholoških faktorjev, ki morebiti botrujejo ali sodelujejo pri čezmerni telesni teži.

Naročnik in plačnik raziskave:
Plačnik raziskave je Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, 42 Polje, 6310 Izola. Del finančnih sredstev bo koriščen iz mednarodnega projekta TRANS2CARE. Dobljena finančna sredstva bomo raziskovalci uporabili izključno za nastale materialne stroške.

Dostopnost