J3-8209 Bilirubin kot zaščitni dejavnik pred razvojem kroničnih degenerativnih bolezni: serumski biomarker in možnosti farmakološke modulacije (Temeljni projekt ARRS)
Trajanje projekta:
1. 5. 2017 – 30. 4. 2020
Vodilni partner:

Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Projektni partnerji:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Univerza v Novi Gorici
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo

Vodja programa:

Doc. dr. Lovro Žiberna (SICRIS, ResearchGate)

Sodelujoči na UP FVZ:

Doc. dr. Ana Petelin (SICRIS, ResearchGate)
Izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar (SICRIS, ResearchGate)
Izr. prof. dr. Mihaela Jurdana (SICRIS, ResearchGate)
Izr. prof. dr. Maša Černelič Bizjak (SICRIS, ResearchGate)
Doc. dr. Mojca Stubelj (SICRIS, ResearchGate)

Povezava:
Povzetek:

Bilirubin je v krvi prisoten v različnih kemijskih oblikah, in sicer konjugiran z glukuronsko kislino (direktni bilirubin), nekonjugiran-vezan na serumski albumin (indirektni bilirubin) in nekonjugiran-nevezan (prosti bilirubin). Bioaktivna oblika je prosti bilirubin, ki se ne meri rutinsko pri kliničnih preiskavah. Šele pred kratkim je bil prosti bilirubin v serumu prvič izmerjen z metodo, ki smo jo objavili leta 2014. Takrat smo na 3 posameznikih ocenili, da je prostega bilirubina v serumu približno 10 nM. Pomembno je poudariti, da lahko nanomolarne koncentracije bilirubina zaščitijo celice pred 10.000-kratnim molskim prebitkom oksidantov, če sta obe snovi dodani eksogeno v celično kulturo. Ta izjemen učinek je moč razložiti s hipotezo, da se bilirubin, ki deluje kot antioksidant, ki ob prisotnosti prostih radikalov oksidira v biliverdin, nato pa ga reciklira encim biliverdin reduktaza nazaj v molekulo bilirubina. Skratka, bilirubin je močan endogeni antioksidant s protivnetnim in proti-trombotičnim delovanjem. Prav tako je v negativni povezavi s tveganjem za srčno-žilne bolezni, kot so ishemične bolezni srca, hipertenzija, diabetes tipa II, presnovni sindrom, debelost in ostale. Pomembno je, da lahko nekatere pozitivne spremembe načina življenja, kot npr. izguba telesne teže ali prenehanje kajenja, privedejo do značilno višjih vrednosti celokupnega serumskega bilirubina. Mi predpostavljamo, da ima bilirubin potencial kot biomarker za ugotavljanje pred-bolezenskih stanj (pred razvojem kroničnih degenerativnih bolezni) in da je možno serumske vrednosti bilirubina spreminjati.

Modulacija serumskih vrednostih bilirubina je možna ali preko: i) pozitivne spremembe življenjskega sloga (posledica manjše porabe bilirubina zaradi manjšega oksidativnega stresa in manjšega vnetja) ali ii) farmakološke intervencije (povečanje koncentracije bilirubina v serumu):  s povečanjem sinteze bilirubina (indukcija biliverdin reduktaze (BVR) in  hem oksidaze-1 (HO-1), ki sta odgovorna za sintezo bilirubina), zaviranje privzema v jetrne celice (zaviranje aktivnosti organskih anionskih transporterjev (OATP) in bilitranslokaze (BTL), zaviranja njegove presnove v jetrnih celicah (zaviranje aktivnosti UDP-glukuronoziltransferaze (UGT1A1), ali preko izpodrivanja iz albumina(interakcije zdravilne učinkovine z bilirubinom, ki je vezan na albumin).

»Projekt J3-8209 Bilirubin kot zaščitni dejavnik pred razvojem kroničnih degenerativnih bolezni: serumski biomarker in možnosti farmakološke modulacije sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.«

Dostopnost