Vloga fizioterapije in telesne aktivnosti pri zdravem staranju

asist. Manca Opara Zupančič

Svetovni dan fizioterapije vsako leto obeležujemo 8. septembra. Ta dan predstavlja priložnost prepoznavanja dela, ki ga fizioterapevti opravimo za paciente in skupnost. Letošnja tema svetovnega dneva fizioterapije je zdravo staranje, s poudarkom na preprečevanju padcev in krhkosti.

Zdravo staranje

Hitrost staranja svetovne populacije še nikoli ni bila tako izrazita. V letu 2019 je bila 1 milijarda ljudi starejših od 60 let. Napovedi predvidevajo, da bo do leta 2030 ta številka narasla na 1,4 in do leta 2050 na 2,1 milijarde ljudi. Poleg tega se med letoma 2020 in 2050 pričakuje potrojitev števila oseb, starejših od 80 let, kar pomeni, da bo ta skupina dosegla približno 426 milijonov posameznikov.

Takšni statistični podatki lahko odražajo pomemben civilizacijski dosežek človeštva, ki je podaljšanje življenjske dobe. Po drugi strani podaljšanje let starosti prinaša številne izzive na področju posameznika in družbe. Da bi lahko posameznik živel čim bolj in čim dlje kakovostno ter samostojno, zmanjšal potrebo po oskrbi ter povečal svojo vključenost v ekonomske in družbene dejavnosti, je potrebno ukrepe izvajati tako na ravni okolja in družbe (npr. z ustrezno ureditvijo okolja in preprečevanjem ageizma), kot tudi na ravni posameznika, kjer je ključno njegovo aktivno vedenje z namenom ohranjanja ter izboljšanja zdravja. Za posameznika, ki ohranja dobro telesno, duševno in socialno zdravje ter dobro počutje, lahko rečemo, da se stara zdravo. To pomeni, da vzpostavlja zdrave navade, ki v procesu staranja prispevajo k celostnemu dobremu počutju.

Pomembno je razumeti, da je za preprečevanje s starostjo povezanih zdravstvenih stanj potrebno sprejemati ukrepe skozi celotno življenjsko obdobje. Redna telesna aktivnost v otroštvu, mladosti in srednji starosti prispeva k razvoju močnih kosti in mišic ter zmanjša tveganje za kronične bolezni, kot so kardiovaskularne bolezni, debelost, diabetes in osteoporoza. Pomaga lahko tudi pri ohranjanju kognitivnega zdravja in pri preprečevanju demence. Vendar – nikoli ni prepozno. Izvajanje telesne aktivnosti v starosti ima prav tako številne pozitivne učinke na zdravje. Redna telesna aktivnost lahko izboljša splošno zdravje, pomaga pri lažjem premikanju in izboljša kakovost spanca. Zniža lahko tudi tveganje za nekatera rakava obolenja (npr. raka dojke, debelega črevesa in danke) in  izboljša mentalno zdravje.

Za zdravo staranje so priporočila glede telesne aktivnosti sledeča:

• Vsaka telesna aktivnost je boljša kot nobena. Začnite z manjšimi količinami in obseg aktivnosti postopoma povečujte skozi čas.
• Omejite čas sedenja in ga redno prekinjajte z gibanjem.
• Priporoča se 150–300 minut na teden zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti ali 75–150 minut na teden visoko intenzivne aerobne dejavnosti.
• Vsaj dva dni v tednu vključite aktivnosti za krepitev mišic.

Preprečevanje padcev

Padci so glavni vzrok poškodb pri starejših odraslih po vsem svetu, pogosto pa imajo resne posledice, kot so zlomi, izguba samostojnosti in celo smrt. Poznavanje možnosti za preprečevanje padcev lahko posameznikom pomaga, da ostanejo varni in ohranjajo kakovost življenja. Ključno vlogo pri preprečevanju padcev ima vadba. Priporoča se izvajanje zahtevnih vendar varnih vaj, katerim se težavnost postopoma povečuje. Glede na oceno primanjkljajev posameznika se za preprečevanje padcev lahko predpisuje vadbo za ravnotežje, krepitev ali gibljivost. Vadbi za ravnotežje je smiselno dodajati tudi miselne naloge, saj do padcev lahko pride, ko pretirana kognitivna obremenitev poslabša izvedbo gibalne naloge. Fizioterapevt lahko dodatno pomaga starejšim pri učenju varnih metod premeščanja (npr. vstajanja s stola), pri oceni potrebe po pripomočku za hojo, svetovanju glede prilagoditev doma za večjo varnost (npr. namestitev oprijemal v kopalnici), izbiri ustrezne obutve in pri prepoznavanju potrebe po pomoči drugih članov zdravstvenega tima.

Preprečevanje krhkosti

Krhkost se lahko pojavi pri komurkoli zaradi neaktivnosti, bolezni, poškodbe ali dolgotrajne bolečine, vendar je pogostejša v starosti. Krhkost se kaže z občutkom izčrpanosti, šibkostjo, počasnim premikanjem, težavami z ravnotežjem in nehoteno izgubo telesne teže. Približno 12 % ljudi, starejših od 50 let, je globalno diagnosticiranih s krhkostjo, približno 46 % pa s pred-krhkostjo. Ljudje, ki so bolj aktivni imajo 41% manj možnosti za pojav krhkosti. Fizioterapevti lahko pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju krhkosti z oblikovanjem ustreznega vadbenega programa. Vadbeni program bo pomagal pri preprečevanju izgube mišične jakosti in mase ter pri izboljšanju aerobne kapacitete. Pomembno je sočasno naslavljati kakršnokoli pridruženo akutno ali kronično bolečino in negativna prepričanja o vadbi.

Kljub številnim pozitivnim učinkom vadbe raziskave ugotavljajo, da  je skoraj 27 % starejših odraslih telesno neaktivnih. Ugotovljeno je, da starejši od 60 let sedentarno preživijo približno 80 % budnega časa (to pomeni približno 8-12 ur dnevno). Fizioterapevti lahko z ustreznim izobraževanjem starejšim pomagajo pri premagovanju ovir, ki omejujejo njihovo telesno aktivnost. Fizioterapevt lahko starejšim pomaga pri odpravljanju neustreznih prepričanj o vadbi in vaje prilagodi zdravstvenim omejitvam posameznika. S strokovno podporo fizioterapevta lahko vadba postane varna, učinkovita in zabavna tudi v poznejših letih.

Več o temah letošnjega svetovnega dneva fizioterapije si lahko preberete na spletni strani: https://world.physio/wptday.