Ob svetovnem dnevu boja proti odvisnosti

prof. dr. Maša Černelič Bizjak, univ. dipl. psih.

11.  novembra obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, hkrati pa je mesec november posvečen preprečevanju zasvojenosti. Ob tem času se posebej posvečamo ozaveščanju javnosti o nevarnostih uporabe drog, alkohola in tobaka, pa tudi razmisleku o nekemičnih oziroma vedenjskih oblikah odvisnosti, razpravi o tem, kako prepoznati znake zasvojenosti, kako učinkoviti smo na področju preprečevanja različnih oblik odvisnosti ter kakšne so strokovne smernice in protokoli ustreznega delovanja. Odvisnosti vsako leto prizadenejo ogromno ljudi, neposredno ali posredno pa vplivajo tudi na njihove družine, delovno okolje in širšo družbo.

Zato je pomembno, da se zavedamo, da se ranljivost dotika vsakega izmed nas, in razmislimo, kaj lahko sami storimo za preprečevanje zasvojenosti.

Pojem odvisnosti danes ne zajema več zgolj kemičnih oblik, kot so odvisnost od alkohola, nikotina in prepovedanih drog, temveč tudi nekemične oziroma vedenjske odvisnosti. Med slednje sodijo zasvojenost z igrami na srečo, digitalnimi tehnologijami, ekrani, pametnimi telefoni, družbenimi omrežji, videoigrami ter zasvojenost s spolnostjo ali pornografijo. Vse te oblike odvisnosti pa imajo skupno značilnost: posameznik izgubi nadzor nad vedenjem, ki mu sprva prinaša zadovoljstvo ali olajšanje, kasneje pa vodi v stisko in izgubo funkcionalnosti na drugih življenjskih področjih.

Zdravje in statistika: tihe številke odvisnosti

Odvisnost od kemičnih substanc ostaja eden najresnejših javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa. Med njimi je odvisnost od nikotina ena najpogostejših, hkrati pa tudi najbolj družbeno tolerirana oblika zasvojenosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2024) vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzroča ali poslabša kajenje, umre več kot 8 milijonov ljudi. Nikotin je izjemno zasvojljiva psihoaktivna učinkovina, saj hitro deluje na dopaminski sistem in povzroča močno psihološko ter fiziološko odvisnost.

Druga najbolj razširjena oblika kemične odvisnosti je odvisnost od alkohola. Po ocenah WHO zaradi škodljive rabe alkohola vsako leto umre približno 2,6 milijona ljudi; alkohol je glavni vzrok prezgodnje umrljivosti in invalidnosti med osebami, starimi od 15 do 49 let, pri čemer predstavlja približno 13 % vseh smrti med moškimi in 4 % med ženskami. Poleg akutnih posledic, kot so prometne nesreče, poškodbe in nasilje idr., alkohol pomembno vpliva na razvoj več kot 200 bolezenskih stanj, vključno s cirozo jeter, srčno-žilnimi boleznimi, določenimi vrstami raka ter duševnimi motnjami, kot sta depresija in anksioznost. V evropskem prostoru, kjer je poraba alkohola najvišja na svetu, so zdravstvene in družbene posledice še posebej izrazite. Alkohol in nikotin pogosto delujeta kot družbeno sprejemljivi obliki samoregulacije, vendar dolgoročno povečujeta tveganje za izgubo nadzora, kronične bolezni ter porušeno ravnovesje med telesnim in duševnim zdravjem.

Po podatkih WHO in Agencije Evropske unije za droge (EUDA) je tretja najpogostejša kemična odvisnost, takoj za nikotinom in alkoholom, odvisnost od psihoaktivnih zdravil, predvsem pomirjeval, uspaval in opioidnih analgetikov. Zdravila za lajšanje tesnobe in nespečnosti lahko ob dolgotrajni uporabi povzročijo telesno in duševno odvisnost. Podobno velja za opioidne učinkovine, ki se uporabljajo za zdravljenje bolečine, in imajo močan potencial zasvojenosti. V zadnjih letih se v številnih državah, zlasti v ZDA, pojavlja izrazit porast odvisnosti od opioidov, ki je prerasla v t. i. opioidno krizo, saj je preveliko odmerjanje opioidov eden vodilnih vzrokov smrti. Po ocenah WHO več kot 60 milijonov ljudi po svetu zlorablja pomirjevala ali uspavala, medtem ko je z opioidno odvisnostjo prizadetih približno 31 milijonov ljudi.

Izzivi sodobne družbe in nekemične odvisnosti

Vse večji izziv sodobne družbe pa danes predstavljajo nekemične oziroma vedenjske odvisnosti. Epidemiološki podatki kažejo, da se razširjenost teh oblik zasvojenosti povečuje, kar sovpada z naraščajočo uporabo digitalnih tehnologij in spremenjenim načinom življenja. Gre za oblike zasvojenosti, pri katerih ni prisotne uporabe kemičnih substanc, temveč ponavljajoča se vedenja, ki posamezniku prinašajo občutek ugodja ali olajšanja, a hkrati povzročajo izgubo nadzora in škodo na drugih pomembnih področjih življenja. Med najpogostejše nekemične odvisnosti sodijo zasvojenost z igrami na srečo, digitalnimi tehnologijami, družbenimi omrežji, pametnimi telefoni, videoigrami, nakupovanjem, pa tudi zasvojenost s spolnostjo in pornografijo. Nekemične odvisnosti so še posebej razširjene med mladimi, saj so digitalna okolja, družbena omrežja in igre zasnovani tako, da ohranjajo pozornost in spodbujajo čim pogostejšo uporabo. Posledice se kažejo v motnjah spanja, zmanjšani koncentraciji, anksioznosti, socialni izolaciji in zmanjšani sposobnosti uravnavanja čustev. Zaradi njihove prikrite narave jih pogosto ne prepoznamo pravočasno, zato je izobraževanje, zgodnje odkrivanje in spodbujanje premišljene in odgovorne rabe digitalnih tehnologij ključnega pomena za preprečevanje vedenjskih zasvojenosti. Skupni imenovalec vseh vedenjskih odvisnosti je sprememba v možganskem sistemu nagrajevanja, podobna tisti, ki nastane pri kemičnih odvisnostih. Ponavljajoče vedenje povzroča sproščanje dopamina, kar vodi v občutek zadovoljstva in nagrade, nato pa v potrebo po ponovitvi tega vedenja, da bi dosegli enak učinek. Posameznik postopoma izgubi nadzor, povečuje pogostost ali intenzivnost vedenja in zanemarja druge obveznosti ter odnose.

Svetovni dan boja proti odvisnosti, 11. novembra, nas opominja, da je odvisnosti (tako kemične kot nekemične) treba razumeti celostno, saj vključujejo zdravstveni, psihološki, socialni in izobraževalni vidik. Odvisnosti presegajo individualno raven ter zahtevajo sistemske ukrepe na področju preventive, zgodnje intervencije in destigmatizacije zasvojenosti. Ključni korak ostaja preventiva, ki temelji na ozaveščanju, krepitvi duševnega zdravja in učenju učinkovitih strategij spoprijemanja s stresom. Pomembno vlogo pri tem imajo strokovnjaki različnih področij, od psihologov, zdravstvenih delavcev in pedagogov do dietetikov, ki posameznikom pomagajo razvijati zdrav odnos do telesa, hrane, gibanja in lastnih meja. Spodbujanje zmernosti, samorefleksije in iskanja ravnovesja med obveznostmi ter počitkom predstavlja bistvo sodobnega razumevanja zdravja.

Zavedanje, da skrb zase ni sebičnost, temveč odgovoren odnos do sebe, nas vodi k večji odpornosti, samonadzoru in zdravim načinom spoprijemanja z življenjskimi izzivi. To je hkrati najboljša zaščita pred odvisnostjo v vseh njenih oblikah.