24. APRIL – SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE
Slovenski dan brez zavržene hrane
doc. dr. Tadeja Jakus
Vsako leto po svetu zavržemo približno tretjino vse pridelane hrane in tudi v Sloveniji so številke nič kaj vzpodbudne. V preteklem letu smo zavrgli kar 79 kg hrane na prebivalca. Največ odpadne hrane še vedno pridelamo v gospodinjstvih – v preteklem letu smo tako v naših domovih ustvarili 73.600 ton odpadne hrane (44%). Povprečna 4-članska družina letno ustvari kar 312 kg odpadne hrane. Če vzamemo, da je povprečna vrednost hrane 3-5 €/kg, to predstavlja kar 940 €-1560 €/leto. To ni le etični ali ekonomski problem, temveč tudi izrazit okoljski izziv. Vpliv zavržene hrane na okolje je ocenjen na 8 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, 20 % porabe sladke vode in 30 % svetovne rabe kmetijskih zemljišč.
Hierarhija ravnanja s hrano temelji na znanstvenih spoznanjih o rabi virov, energiji in vplivu na okolje in je sestavljena iz petih korakov. Čisto vsak od nas lahko prispeva k temu, da bo odpadne hrane manj.
- Preprečevanje: Nakupujmo premišljeno.
Preprečevanje nastajanja odpadkov se začne s premišljenimi nakupi, nadaljuje s pravilnim skladiščenjem, pripravo jedi in odmerjanjem ustrezne porcije jedi. Zavržena hrana ni le odpadek – pomeni tudi zapravljeno vodo, energijo, čas in trud, ki so bili vloženi v njeno pridelavo.
- Ponovna uporaba: Ostanke hrane ponovno uporabimo.
Ko ostanke hrane uporabimo za nov obrok, podaljšamo življenjski cikel izdelka. S tem zmanjšamo potrebo po novi proizvodnji hrane, kar pomeni manj emisij toplogrednih plinov, manjše porabe energije, vode. Raziskave kažejo, da lahko gospodinjstva z boljšim načrtovanjem in uporabo ostankov zmanjšajo količino zavržene hrane tudi za več kot 30 %. Bodimo kreativni, včasih iz ostankov nastanejo neverjetno okusne jedi.
- Reciklaža: Vračanje naravi.
Če hrane res ne moremo več uporabiti, jo lahko kompostiramo. Mikroorganizmi razgradijo organske snovi v humus, ki izboljšuje kakovost tal. Humus deluje kot naravni “rezervoar” za vodo in hranila, kot so dušik, fosfor in kalij, ki so ključni za rast rastlin. Tako kompostirana hrana ne izgine – preoblikuje se v osnovo za novo življenje.
- Energijska izraba: Zadnja korist pred izgubo.
Največ odpadne hrane, ki jo ustvarimo in odložimo v bio zabojnike, je bilo v preteklem letu predelane anaerobno v bioplinarnah (45 %), sledila je aerobna predelava v kompostarnah (34 %). Čeprav je to bolje kot odlaganje, gre še vedno za izgubo materiala, saj hranil ne vrnemo v kroženje.
- Odlaganje v mešane odpake: Naj ga bo čim manj.
Na dnu hierarhije je odlaganje na smetišča. Ko hrana konča na odlagališču, razpada brez kisika in pri tem nastaja toplogredni plin metan. Z vidika znanosti je to najbolj neučinkovit in okoljsko škodljiv način ravnanja s hrano.
Dan brez zavržene hrane zato ni le simboličen dan, ampak priložnost, da razumemo, kako tesno so povezani prehrana, okolje in znanost — in kako veliko razliko lahko naredi že ena majhna sprememba posameznika, ki se odloči za manj zavržene hrane.
