doc. dr. Mirko Prosen – doktorska tema

Ime in priimek: doc. dr. Mirko Prosen
ARRS šifra:
34671
e-naslov:
mirko.prosen@fvz.upr.si

Raziskovalna organizacija, kjer bo delo potekalo
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Klinično okolje (primarna, sekundarna ali terciarna zdravstvena dejavnost)

Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 
Veda: 3 Medicina
Področje: 3.05 Reprodukcija človeka, 3.08 Javno zdravstvo

Veda: 5 Družboslovje
Področje: 5.03 Sociologija

Povzetek predstavitve raziskovalne tematike in področja raziskovanja

I. Družbeni vidiki preventive za zdravje

Raziskovalna tematika naslavlja družbene dejavnike, ki vplivajo na ohranjanje in krepitev zdravja kot socialne, ekonomske, politične in ideološke kategorije. Zdravje in bolezen sta v družbeno konstruktivistični teoriji prepoznana kot sociokulturna produkta. To zahteva kritično analizo njune umeščenost v nek prostor in čas ter pomenov, ki ju obdajajo – tako za paciente (doživljanje in izkušnjo zdravja/bolezni) kot zdravstvene delavce in sodelavce, ki sodelujejo v okviru ohranjanja oziroma varovanja zdravja. V primerjavi z družbenim modelom zdravja biomedicinskemu modelu ni uspelo povezati in razložiti vplivov socialnih determinant zdravja. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je septembra 2019 Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) posebej poudarila, da je potrebno v bodoče še več pozornosti nameniti socialnim determinantam zdravja, še posebej tistim, ki vodijo do neenakostih povezanih z zdravjem. Dejstvo je namreč, da na nekatere determinante zdravja ne moremo neposredno vplivati (npr. spol, starost, genetika), medtem ko na druge lahko (socialno-ekonomski, kulturni in okoljski pogoji; življenjski in delovni pogoji; socialne mreže; individualni dejavniki življenjskega sloga). Med naštetimi je življenjski slog tisti na katerega zdravstveni delavci in sodelavci poskušamo najpogosteje vplivati, a pogosto ne prepoznamo prepleta različnih družbenih okoliščin in medsebojnih relacij z drugimi socialnimi determinantami zdravja, ki sooblikujejo posameznikov z zdravjem povezan življenjski slog. Katere socialne determinante zdravja so tiste, ki so najbolj določujoče za zdravje danes; kakšno je poznavanje in vključevanje znanstvenih dognanj o socialnih okoliščinah zdravja (in bolezni) v aktivnosti za ohranjanje zdravja; katere socialne determinante zdravja so največkrat razlog neenakosti v zdravju; kako ideologija zdravja (in preventive) vpliva na kolektivno vedenje in družbeno akcijo; kateri metodološki izzivi spremljajo preučevanje tako kompleksnega fenomena, so samo nekatera izmed osrednjih raziskovalnih vprašanj.

II. Spolno in reproduktivno zdravje populacije

Raziskovalna tematika je povezana z vprašanji sodobne zdravstvene preventive, ki se danes vse bolj usmerja v preventivo že v času otroštva (»preconception health«) in v intervencije povezane z načrtovanjem družine, nadaljuje z zdravstveno vzgojo v času nosečnosti ter nudenjem ob- in poporodne zdravstvene oskrbe. Usmerja se tudi v skrb za preprečevanje spolno prenosljivih okužb ter učinkovitega preprečevanja in zgodnjega odkrivanja rakavih obolenj. Fokus nekaterih zadnjih pomembnih raziskav kaže na trend, da se proučevanje reproduktivnega zdravja vse bolj odmika od zgolj proučevanja le fizičnega vidika zdravja ter usmerja tudi na družbene in etične vidike reprodukcije. Ključni cilji raziskovanja tega področja so usmerjeni v spolno in reproduktivno zdravje žensk in moških skozi celotni življenjski ciklus.

[1] https://www.who.int/social_determinants/Conceptnote_SDH-Strategic-Meeting_12-13-September-2019.pdf?ua=1
[2] Od leta 2012 je tem vprašanjem SZO namenila več akcijskih iniciativ ter se zavezala k ukrepanju v Agendi za trajnostni razvoj 2030.