POLETNA ŠOLAdoc. dr. Ana Petelin – doktorska tema

Ime in priimek: doc. dr. Ana Petelin
ARRS šifra:
24764
e-naslov:
ana.petelin@fvz.upr.si

Raziskovalna organizacija, kjer bo delo potekalo
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju

Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 
Veda: 3 Medicina
Področje: Metabolne in hormonske motnje

Povzetek predstavitve raziskovalne tematike in področja raziskovanja

V zadnjih desetletjih je veliko raziskav usmerjenih v povezavo med prehrano ljudi, debelostjo in pojavom kroničnih nenalezljivih bolezni. Prekomerna telesna masa in debelost sta opredeljena kot: “Nenormalno ali prekomerno kopičenje maščob, ki lahko škoduje zdravju.” Glavni vzrok debelosti je neravnovesje med porabo energije in njeno porabo. To spodbuja telesna nedejavnost, sedentarnost in energijsko bogata hrana, zlasti hrana bogata z maščobami in sladkorji. To je pripeljalo do razvoja t.i.»zahodne diete«, za katero je značilen visok vnos rafiniranih sladkorjev, nasičenih maščob in soli, hkrati z nizkim vnosom kompleksnih ogljikovih hidratov skupaj s prehranskimi vlakninami in omega-3 maščobnimi kislinami v obliki rib in morskih sadežev. Posledično je razmerje ω-6 in ω-3 v zahodni dieti veliko višje (15:1 do 16:1), v primerjavi z rezultati več antropoloških, epidemioloških in molekularnih študij, ki kažejo, da so se ljudje razvili na dieti s ω-6 / ω-3 je ~1. Ta vrsta prehrane ni odgovorna samo za naraščajočo razširjenost debelosti, ampak je povezana tudi s povečano svetovno obolevnostjo in umrljivostjo. Natančneje, znano je, da neoptimalna prehrana (kot je zahodnjaška) in debelost povečujeta tveganje za različne kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja in presnovne bolezni, nealkoholna zamaščenost jeter, nekatere vrste raka in demence. Natančni biološki mehanizmi v povezavi med debelostjo in etiologijo in/ali napredovanjem omenjenih bolezni še niso dobro raziskani. Znano pa je, da je oksidativni stres vpleten v patologijo slednjega. Redno uživanje t.i. zahodne diete poveča sistemski oksidativni stres v različnih tkivih. Nekatere ugotovitve so pokazale, da bi dodajanje ribjega olja pripomoglo k preprečitvi poškodb jeter in izboljšalo odpornost proti insulinu. Tudi učinki dodatkov ribjega olja kot strategije za preprečevanje učinkov prehrane z visoko vsebnostjo maščob in/ali sladkorja na te oksidativne modifikacije so bili slabo raziskani. V doktorskem delu želimo zato pridobiti informacije o možnem vplivu
uživanja diete z visoko vsebnostjo maščob in saharoze ter diete z visoko vsebnostjo maščob in saharoze z dodatkom ribjega olja na oksidativni stres v jetrnih celicah HepG2.