izr. prof. dr. Maša Černelič Bizjak – doktorska tema

 

Ime in priimek: izr. prof. dr. Maša Černelič Bizjak
ARRS šifra:
30141
e-naslov:
masa.cernelic@fvz.upr.si

Raziskovalna organizacija, kjer bo delo potekalo
Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju

Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 
Veda:  5 DRUŽBOSLOVJE
Področje: 5.09 Psihologija

Veda: 3 MEDICINA
Področje: 3.08 Javno zdravstvo

Povzetek predstavitve raziskovalne tematike in področja raziskovanja
Raziskovalna tematika naslavlja obravnavo večplastnega konteksta na področju preventive in sodobnih raziskav, s poudarkom na pomenu psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na ohranjanje in krepitev zdravja, ali pa sodelujejo pri pojavu težav. Pri obravnavi zdravja in bolezni ne moremo mimo razumevanja psihološke ravni in povezav z biološko ter socialno-kulturno ravnjo, s poudarkom na doživljanju/izkušnjah ljudi. Poudarek je torej na pomembnosti dinamične interakcije med psihološkimi, biološkimi, in sociokulturnimi dejavniki v vseh fazah raziskovalnega procesa. Zato moramo pri preventivi nujno upoštevati vse ravni in nasloviti pomen psiholoških dejavnikov in aspektov duševnosti, osebnosti in vedenja za učinkovitejšo preventivo.
Raziskovalna tematika se lahko usmerja na proučevanje različnih psiholoških dejavnikov in aspektov duševnosti, osebnosti in vedenja. Lahko se usmeri v proučevanje sindromov in pojavov (tudi novodobnih, kot na primer ortoreksija nervoza, sindrom izgorelosti, bigoreksija nervoza), na proučevanje različnih simptomov, ki imajo lahko psihične in psihosomatske posledice. Pri različnih psiholoških stanjih se lahko znaki kažejo na vseh različnih področjih (na telesnem, čustvenem, in vedenjskem) in z močnim vplivom na zdravje.
Raziskovalna tematika je tako povezana z vprašanji zdravja in/ali različnih duševnih težav in/ali sodobnih motenj hranjenja, ki so v nasprotju s telesnimi boleznimi močno kulturno pogojene. Kulturno okolje pomembno vpliva na to, katere motnje bodo bolj ali manj pogoste, kakor tudi na vrsto simptomov, s katerimi se izražajo. Pri tem imajo povečano tveganje za razvoj duševnih motenj ljudje, ki v otroštvu niso bili deležni dovolj varnega čustvenega odnosa. Od kulturnega okolja pa je odvisno, v kateri obliki se bo duševna motnja izrazila. Zato je pri preventivi potrebno proučiti vse naštete dejavnike. Tematika lahko naslavlja tudi učinke različnih ukrepov, kot na primer intervencije za zmanjševanje stresa, depresije, anksioznosti, učenja različnih strategij ipd. kot so različni antistres programi, vaje in podobno.