Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva
28. aprila vsako leto obeležujemo svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, kar je priložnost, da Mednarodna organizacija dela (ILO) izpostavi najbolj aktualno temo s področja. Letos je dan posvečen posledicam podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu. Ob tej priložnosti v okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja*, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, opozarjamo na negativne posledice podnebnih sprememb na duševno zdravje zaposlenih in na za delovne organizacije pomembno pravočasno obvladovanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami.
Tudi v Sloveniji se že nekaj časa soočamo s posledicami višanja povprečne temperature v okolju, s pogostejšimi vročinski valovi, poletnimi sušami, intenzivnejšimi padavinami (močni nalivi, toča) in drugimi ekstremnimi vremenskimi dogodki (poplave, obsežnejši požari). Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo na delovna okolja, saj pogosto vodijo k poslabšanju delovnih pogojev in povečanemu tveganju delavcev za poškodbe, bolezni in smrtne izide, kar pomeni tudi večje stroške za delovne organizacije in celotno družbo.
Posledice podnebnih sprememb vplivajo na zaposlene v skoraj vseh panogah od kmetijstva, industrije do turističnih storitev, ne glede na to, ali dejavnosti potekajo na prostem ali v zaprtih prostorih. Delavci so običajno tudi prvi, ki so izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb in to za dlje časa ter z večjo intenzivnostjo kot ostale skupine prebivalstva. Najbolj pereče nevarnosti za varnost in zdravje pri delu, povezane s podnebnimi spremembami, so vročinski stres, sončno ultravijolično sevanje, onesnaženost zraka, ekstremni vremenski dogodki in povečanje števila t.i. vektorskih bolezni, ki se širijo preko prenašalcev (npr. komarjev, klopov). Učinki podnebnih sprememb lahko vplivajo na porast poškodb, zdravstvenih težav in bolezni, povezanih z vročinskim stresom (npr. vročinska izčrpanost, vročinska kap, omedlevica), različnih vrst raka (npr. kožni rak), bolezni oči (degeneracija rumene pege), bolezni dihal, srca in ožilja, in težav v duševnem zdravju.
Kot vsa neobvladana fizična tveganja lahko tudi visoke temperature negativno vplivajo na telesno in duševno zdravje ter s tem na delovno učinkovitost zaposlenih. Delo v toplotno obremenjujočih pogojih poleg neugodnih učinkov na telo in hitrejše utrujenosti poslabšuje tudi posameznikovo sposobnost mišljenja, saj negativno vpliva na zbranost, spomin in reševanje problemov. Poleg tega zmanjšuje zmožnost uravnavanja čustev, kar lahko povečuje npr. nepotrpežljivost ter vodi k porastu medosebnih konfliktov in nasilja na delovnem mestu. Izpostavljenost visokim temperaturam zaradi utrujenosti prispeva tudi k zmanjšanju motivacije zaposlenih za delo. Dlje časa trajajoč vročinski stres lahko povzroči motnje spanja, kar še dodatno vpliva na delovanje zaposlenih tekom dneva in povečuje možnosti za slabe odločitve, napake in nesreče pri delu. Neugodje zaradi vročine na delovnem mestu lahko vodi tudi v preobremenjenost s stresom in spremembe razpoloženja ter poslabšuje že obstoječe težave v duševnem zdravju. K doživljanju vročinskega stresa lahko še dodatno prispevajo nekatera zdravila za zdravljenje duševnih motenj, ki vplivajo tudi na posameznikove mehanizme za uravnavanje telesne temperature.
Ukrepi za obvladovanje vročinskega stresa na delovnem mestu varujejo tako telesno kot tudi duševno zdravje zaposlenih. Tveganja, povezana z vročinskim stresom, je možno obvladovati z različnimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi, med katerimi so prilagoditev proizvodnih procesov, izolacija vročih površin, odvajanje segretega zraka, več odmorov za počitek, prilagojen delovni ritem, nižja hitrost dela z varovalno opremo, prilagoditev delovnih uniform, uporaba hlajenih oblačil itd., odvisno od panoge. Ob tem je delavcem potrebno zagotavljati zadostno hidracijo ter omogočiti proces aklimatizacije pred polno delovno obremenitvijo. Pri delavcih, ki jim delodajalec zagotavlja nastanitev, je potrebno poskrbeti tudi za ustrezno hlajenje bivališč, da si delavci v prostem času lahko spočijejo. Za večjo varnost pri delu je ključnega pomena tudi pravočasno obveščanje in usposabljanje vseh zaposlenih, ki so lahko izpostavljeni vročinskemu stresu.
Tudi ekstremni vremenski dogodki močno vplivajo na duševno zdravje. Pri osebah, ki so bile izpostavljene življenjsko nevarnim okoliščinam, se poveča tveganje za stresne in prilagoditvene motnje. Posebej so pri tem izpostavljeni gasilci, policisti in vojaško osebje, osebje nujne medicinske pomoči in reševalci, ki morajo med ekstremnimi vremenskimi dogodki ali naravnimi nesrečami pogosto delati z največjo zmogljivostjo in pri tem nositi zaščitna oblačila ali opremo, kar lahko povzroči dodatne telesne in duševne obremenitve.
Če je naravna nesreča prizadela proizvodne oz. poslovne stavbe ali ustavila proizvodnjo ipd., se pri delavcih lahko pojavi strah pred izgubo zaposlitve ali dela. Ob izgubi doma ali znanega okolja se lahko razvije podaljšano žalovanje, izguba pa lahko poslabšuje tudi že obstoječe duševne težave.
Delodajalci so dolžni zagotoviti delovno okolje, v katerem so vsa tveganja za zdravje in varnost ustrezno obvladana. Pomembno je, da se tveganja, ki so povezana s posledicami podnebnih sprememb, npr. višje temperature, oceni pravočasno, tako da je dovolj časa za pripravo ustreznega načrta za njihovo obvladovanje. Pri tem je potrebno posebej upoštevati zaposlene z večjim tveganjem, npr. nosečnice, starejše in mlade delavce, osebe s srčno-žilnimi in drugimi kroničnimi boleznimi, zaposlene, ki so imeli v preteklih letih zdravstvene težave zaradi vročine, delavce s težavami v duševnem zdravju. Vsi delavci imajo pravico do dela v okolju, v katerem so tveganja za njihovo zdravje in varnost ustrezno nadzorovana, fizično in psihološko varna delovna mesta pa so bistven pogoj za boljše zdravje delavcev in večjo uspešnost delovne organizacije.
*Več na www.zadusevnozdravje.si – Na delovnem mestu
