Na slovesnosti v Armeriji Univerze na Primorskem je v ponedeljek, 17. marca 2025, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič, v doktorice in doktorje znanosti promoviral doktorand/ke, ki so doktorske disertacije zagovarjali na UP. Do sedaj je doktorski študij na UP zaključilo 371 študentov.
S čestitkami kandidatki iz Italije, ki je uspešno zaključila skupni doktorski študij dveh univerz: UP in Univerze Ca’ Foscari, se je promocije novih doktorjev znanosti udeležil tudi italijanski konzul g. Giovanni Coviello.
Na slovesnosti so bili promovirani: dr. Carmen Oven, dr. Maruška Željeznov Seničar, dr. Nežka Sajinčič, dr. Robert Pavlin, dr. Milja Marčeta, dr. Rok Vatovec, dr. Borut Petelin, dr. Dragan Jovanović, dr. Leon Vrtovec, dr. Andreja Zupan Škof, dr. Barbara Purkart, dr. Nataša Jalen in dr. Ilaria Compagnoni.
V (opravičeni) odsotnosti pa: dr. Marko Pavlič in dr. Roberto Sturman.
Iskrene čestitke vsem, še posebej dr. Barbari Purkart in dr. Roku Vatovcu z naše fakultete.
Barbara Purkart je na UP Fakulteti za vede o zdravju zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Razvoj in preverba baterije baletnospecifičnih gibalnih testov« pod mentorstvom doc. dr. Mateja Plevnika.
Povzetek doktorske disertacije: V raziskavi s 40-imi učenkami Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani smo ugotovili, da so testi »turn out« v stoje, pasivne in aktivne elevacije, stoje v »demi pointe« in stoje v »arabesque«, skok iz »demi plié« in skok preko »demi plié« primerni za spremljanje gibalnih sposobnosti mladih baletk in njihove baletne tehnike; to je ohranjanje pokončnosti trupa, srednjega položaja medenice in obračanja spodnjih okončin navzven. Rezultati testa ocenjevanja baletnega nastopa so bili visoko ponovljivi in občutljivi na baletnotehnično treniranost. Izboljšane gibalne sposobnosti niso negativno vplivale na ocene; viden je bil trend naraščanja ocen.
Rok Vatovec je na UP Fakulteti za vede o zdravju zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Spremembe mehanskih lastnosti in živčno-mišičnega upravljanja trupa v povezavi s sklanjanjem« pod mentorstvom doc. dr. Mateja Voglarja.
Povzetek doktorske disertacije: V okviru treh raziskav smo preučevali učinke sklanjanja na funkcije trupa. Ugotovili smo, da sklanjanje poveča obseg upogiba trupa, pasivno togost hrbtnih mišic in aktivnost mišice »erector spinae«, zmanjša pa njegovo aktivno togost in sedečo višino. Poleg tega se je izkazalo, da imajo osebe, ki so v delovnem okolju redno izpostavljene sklonjenemu položaju, višjo izhodiščno pasivno togost mišice »multifidus«. Študija o učinkih občasnih razbremenitev je pokazala, da slednje omilijo učinke sklanjanja na pasivno togost mišice »erector spinae«.
