Vpliv prehrane in funkcionalnih živil na kazalnike zdravja (Interna programska skupina)
Trajanje projekta:

1.10.2022 – 30.9.2026

Vodilni partner:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju

Vodja programa:

izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar (SICRIS, ResearchGate)

Sodelujoči na FVZ:

doc. dr. Ana Petelin (SICRIS, ResearchGate)
doc. dr. Saša Kenig (SICRIS, ResearchGate)
dr. Katja Bezek (SICRIS, ResearchGate)
dr. Tadeja Jakus (SICRIS, ResearchGate)
Katja Kramberger (SICRIS, ResearchGate)
Karin Šik Novak (SICRIS, ResearchGate)

Povzetek:

Debelost in prekomerna prehranjenost sta obsežna javno-zdravstvena problema. Pri teh dveh stanjih imajo posamezniki povišane nivoje plazemskih vnetnih markerjev in so bolj podvrženi oksidativnemu stresu. Zaradi kroničnega sistemskega vnetja (sicer nizke stopnje) ter nižjega antioksidacijskega potenciala so v tej populaciji mnogo pogostejši metabolni zapleti, inzulinska rezistenca, sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.

V okviru programske skupine bodo potekale raziskave v dveh smereh, ki se povezujeta in dopolnjujeta ter prispevata k razumevanju učinkov prehrane na razvoj in obvladovanje debelosti, metabolnega sindroma ter z njima povezanih neugodnih zdravstvenih stanj. V prvem sklopu bomo na podlagi prečno presečnih študij poskušali identificirati nove biomarkerje debelosti in metabolnega sindroma. V programu se bomo osredotočali na biomarkerje, ki jih zaznamo že ob prisotnosti ene komponente metabolnega sindroma. Veliko pozornost bomo namenili tudi črevesni mikrobni združbi in integriteti črevesne stene. Poleg identifikacije različnih občutljivih biomarkerjev pa bomo raziskovali tudi dejavnike tveganja za razvoj metabolnih motenj. Osredotočili se bomo na načine prehranjevanja, na senzorično dojemanje živil, na vnos mikro- in makrohranil ter na druge okoljske dejavnike. V drugem sklopu bomo z intervencijskimi študijami preučevali vplive različnih funkcionalnih živil. Za intervencijske študije bomo izbirali rastline in zelišča, značilna za sredozemsko okolje. Tu je namen dvojen, poleg učinkov na zdravje, nas zanima tudi ustreznost z bioaktivnimi spojinami bogatih kulturnih rastlin za gojenje v lokalnem okolju. Za raziskavami želimo določiti, katere rastlinske vrste/podvrste imajo največ biološko ugodnih učinkov ter kako na to vpliva npr. čas žetve, s čimer želimo prispevati k optimizaciji pogojev gojenja ter proizvodnji izdelkov temelječih na znanstvenih spoznanjih z višjo dodano vrednostjo. Tako presečne, kot intervencijske študije bomo dopolnjevali z različnimi mehanističnimi študijami na celičnih modelih.

Glavni cilji programa so: 1) Identificirati zgodnje biomarkerje metabolnega sindroma; 2) Identificirati dejavnike, ki prispevajo k razvoju debelosti in metabolnega sindroma; 3)  Raziskati mehanizme, preko katerih lahko s prehrano vplivamo na komponente metabolnega sindroma; 4) Preučiti prispevek črevesnih mikrobnih združb k razvoju debelosti, komponent metabolnega sindroma ter posameznih drugih za zdravje pomembnih dejavnikov; 5) Izbrati in okarakterizirati sredozemske rastline (na nivoju genoma, transkriptoma, metaboloma) s potencialom za uporabo za zdravljene debelosti in metabolnega sindroma; 6) Pripraviti (tudi s principi »zelene« kemije) in okarakterizirati rastlinske izvlečke (metabolom, antioksidativni potencial); 7) Razviti funkcionalna živila, temelječa na raziskavah, s katerimi bi lahko prispevali k izgubi telesne mase, izboljšanju lipidnega profila, zmanjševanju kroničnega vnetja.

Za izpeljavo vseh zadanih ciljev bomo izvedli številne prečno-presečne in intervencijske raziskave, za analizo kazalnikov zdravja bomo uporabili različne antropometrične metode, za analizo serumskih markerjev pa številne biokemijske in molekularne metode. Črevesno mikrobno združbo bomo določali iz vzorca blata s sekvenciranjem Stremeli bomo k uporabi in vzpostavitvi naprednih metodologij, od »zelene« kemije za pripravo rastlinskih izvlečkov, metod transkriptomike in metabolomike ter do analiz celičnih komponent z metodo FTIR.

Interna programska skupina je financirana iz Rektorjevega sklada UP.

Dostopnost