ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI ZA DRUŽBENO KORIST 2016-2018

1. 3. 2018 – 30. 6. 2018

Vodji projekta:

Doc. dr. Nina Mohorko (SICRIS, ResearchGate)
Doc. dr. Saša Kenig (SICRIS, ResearchGate)

Projektni partner/ji:

Koronarno društvo Slovenske Istre

Srčno-žilne bolezni so tako v Sloveniji kot drugod v razvitem svetu najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti pri odraslih. Ker gre za kronične bolezni, je potrebno razumeti, da rehabilitacija traja vse življenje. Nujna je predvsem uvedba zdravega življenjskega sloga, s katerim lahko zmanjšamo število dejavnikov tveganja za zaplete, znatno omejimo napredovanje bolezni in podaljšamo življenje. Pomembni vidiki zdravega življenjskega sloga so predvsem redna telesna vadba, pravilno prehranjevanje ter zmožnost obvladovanja stresnih situacij.

Vadba je za srčno-žilnega bolnika ključna, saj ugodno vpliva na krvni tlak ter presnovo maščob in sladkorja, prav tako tudi na telesno maso in sestavo. Dokazano je tudi, da si bolniki z večjim deležem mišične mase hitreje opomorejo po kirurškem posegu.

S prehrano lahko nadzorujemo več dejavnikov hkrati, od zmanjšanje telesne mase ter krvnega tlaka, do vsebnosti holesterola, trigliceridov in maščob v krvi. Poleg omejenega uživanja nasičenih maščob, sladkorja in soli, je pomemben tudi zadosten vnos snovi z antioksidativnimi lastnostmi, nekaterih mineralov, npr. kalija, magnezija in cinka ter nenasičenih maščobnih kislin omega 3 ter nekaterih aminokislin. S psihološkega vidika se bolniki predvsem spopadajo s strahom pred ponovnim akutnim dogodkom, pomoč pa potrebujejo tudi pri vključevanju v družbo in delovno okolje ter motivaciji za uvajanje sprememb življenjskega sloga.

Koronarno društvo Slovenske Istre že organizira vodeno vadbo za bolnike, ki so člani društva. Želja društva pa je posodobiti program vadbe po veljavnih smernicah za srčno-žilne bolezni, ter razširiti obravnavo življenjskega sloga svojih članov tudi na prehranski in psihološki vidik.

Znano je, da se pričakovana življenjska doba daljša, s čimer se veča povprečna starost svetovne populacije ter s tem tudi pojavnost različnih s starostjo povezanih bolezni – srčno-žilne bolezni so v ospredju. Številne študije kažejo na pomen gibanja in prehrane na učinkovitost rehabilitacije srčno žilnih bolnikov po akutnem dogodku (srčni kapi, operaciji). Za moderen življenjski slog pa je prav nasprotno značilna sedentarnost ter poseganje po hitri prehrani. Tudi mediteranska prehrana, ki je sicer tradicionalna na območju Slovenskega primorja, in je primerna za srčno-žilne bolnike, v zadnjem času zaradi različnih socio-ekonomskih razlogov izginja iz vsakdanjika. Čeprav nekateri programi za pomoč pri spremembi življenjskega sloga že kažejo prve ugodne rezultate predvsem pri delovno-aktivni populaciji, je v take programe vključenih le malo bolnikov.

Bolniki na Primorskem se v želji po boljši rehabilitaciji obračajo na Koronarno društvo. V skrbi za zdravje svojih članov, jim želi koronarno društvo nuditi celovito obravnavo, vendar pa zato nimajo primerne infrastrukture ter interdisciplinarne ekipe strokovnjakov, ki bi bila za to usposobljena. K sodelovanju bomo zato povabili ustrezno število posameznikov, katerim bo interdisciplinarna ekipa študentov ter pedagoških mentorjev pomagala pri načrtovanju vadbe po sodobnih smernicah za srčno-žilne bolezni ter primerne prehrane na podlagi analize prehranskih dnevnikov ter serumskih biomarkerjev. Posebno pozornost bomo namenili skupini članov, ki se trenutno ne udeležujejo vadbe – študent biopsihologije z menotrjem bo preučil razloge za to in možnosti za izboljšanje njihove motivacije ter vključevanja v družbo.

Uporabljena bo infrastruktura in znanje UP ter izkušnje Koronarnega društva in njihovo poznavanje specifik bolnikov.

»Projekt SRCE sofinancira Evropski socialni sklad (80%) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (20%).«