Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju

Vodja projekta:

prof. dr. Nejc Šarabon (SICRIS, ResearchGate)

Sodelujoči na UP FVZ:

Asist. Jure Žitnik (SICRIS, ResearchGate)
Asist. Matic Sašek (SICRIS, ResearchGate)
Doc. dr. Matej Voglar (SICRIS, ResearchGate)
Asist. Denisa Manojlović (SICRIS, ResearchGate)
Doc. dr. Jernej Rošker (SICRIS, ResearchGate)
Asist. Jan Marušič (SICRIS, ResearchGate)
Doc. dr. Žiga Kozinc (SICRIS, ResearchGate)
Asist. Rok Vatovec (SICRIS, ResearchGate)
Doc. dr. Darjan Smajla (SICRIS, ResearchGate)
Doc. dr. Goran Marković (SICRIS, ResearchGate)
Izr. prof. dr. Nina Mohorko(SICRIS, ResearchGate)

povezava:

SICRIS

Povzetek:

Raziskovalni program bo zajemal temeljne, metodološke in aplikativne raziskave na področju pristopov za preventivo poškodb v športu ter optimizacijo pristopov za izboljšanje športne zmogljivosti in tekmovalne uspešnosti. Različne študije bodo izvedene z namenom primerjave različnih skupin športnikov glede učinkovitosti gibanja in pojavnosti poškodb.

V študijah bomo preučevali povezanosti pojavnosti poškodb z različnimi dejavniki tveganja ter medsebojne povezanosti različnih vidikov športne učinkovitosti in temeljnih dejavnikov in mehanizmov športne učinkovitosti. Športno zmogljivost bomo v študijah vrednotili splošno (testi hitrih sprememb smeri, sprinterska sposobnost) kot tudi športno specifično (na primer skok z zaletom za odbojko). V ta namen bomo uporabili sodobne pristope za vrednotenje biomehanskih lastnosti gibanja in vidnega zaznavanja. V raziskave bomo vključili športnike različnih disciplin, pri čemer bomo poskrbeli za zastopanost tako ekipnih kot individualnih športov. Nadalje bomo v raziskovalnem programu raziskovali nove, napredne pristope za prepoznavo tveganja za poškodbe. Raziskali bomo denimo uporabnost nove metode vrednotenja ravnotežja, t.j. prehodne značilnosti nihanja telesa v mirni stoji pri prepoznavanju tveganja za poškodbe. Poleg preventivnih pristopov bomo preučevali nove metode vrednotenja gibalnih sposobnosti ali gibalnega obnašanja, ki omogočajo optimizacijo športne vadbe. Pri tem se bomo zadrževali na področjih biomehanike gibanja ter zaznavno-odzivnih funkcij športnikov. Preučili bomo metodološko primernost vrednotenja profila sila-hitrost-moč pri skokih in sprintu ter dodatnih manj kompleksnih gibanjih, vrednotenja bilateralnega deficita v enostavnih in kompleksnih gibanjih, reakcijskega indeksa moči pri globinskih skokih ter pristopov za vrednotenje anticipatornih vidikov strategij vidnega zaznavanja med nalogami hitre spremembe smeri gibanja. Poznavanje ponovljivosti teh merskih postopkov bo skupaj s poznavanjem razlik med športniki osnova za snovanje intervencij za izboljšanje športne vadbe za športni dosežek.

Športnike, ki bodo vključeni v naše raziskave bomo prospektivno spremljali in beležili nastale poškodbe, s čimer bomo prispeval k prepoznavanju novih dejavnikov tveganja. Obenem bomo pri športnikih zajeli tudi podatke o zgodovini poškodb, energijski razpoložljivosti, hormonskem in presnovnem statusu. Na podlagi obstoječega znanja ter rezultatov pridobljenih v naših zgoraj opisanih študijah, bomo oblikovali vadbeno-gibalno-prehransko-terapevtske pristope za izboljšanje športne zmogljivosti in zmanjšanje tveganja za poškodbe, ter njihovo učinkovitost preverili z intervencijskimi študijami. S študijami bomo zajeli programe vadbe, ki so usmerjeni na posamezne problematične poškodbe (ekscentrična vadba za zadnje stegenske mišice, primikalke kolka, gleženj), nove vadbene pristope v splošnejšem smislu (ekscentrično-kvazi-izometrični trening, izoinercijska vadba), vadbene pristope, ki se predpisujejo na podlagi biomehanskih lastnosti posameznika (profil sila-hitrost, bilateralni deficit) ter vadbene pristope za izboljšanje usmerjanja vidne pozornosti (trening tihega očesa in antisakadična vadba).