UP Fakulteta za management

PROJEKTNI PARTNERJI:

UP Fakulteta za vede o zdravju

Sodelujoči na FVZ:

izr. prof. dr. Klemen Širok  (SICRIS, ResearchGate)

Ozadje in motivacija

Poleg staranja prebivalstva in globalizacije so tehnološke spremembe, zlasti digitalizacija, eno glavnih preobrazbenih gonil prihodnosti dela. Hitrost razvoja digitalnih tehnologij je izjemna – v zadnjih dveh desetletjih so se ravni uporabe IKT povečale za več kot dvakrat, globalne namestitve industrijskih robotov za petkrat, platformna ekonomija pa za več kot šestkrat. Čeprav je digitalizacija ena glavnih strateških prioritet, hkrati prinaša motnje na trgu dela in odpira številna vprašanja o njenih posledicah na obseg zaposlitev, na kakovost dela in delovnih mest, na razvoj novih oblik dela ter na kompetence. Kljub neizogibnemu prodoru digitalizacije na področje dela v Sloveniji še ni empirične študije, ki bi poglobljeno in celovito ocenila vpliv digitalizacije na rezultate na trgu dela. Obstaja nekaj agregatnih ocen prihodnjega tveganja avtomatizacije v Sloveniji, ki pa ne dajejo natančnega vpogleda v naravo sprememb in ne pripomorejo k oblikovanju politike. Nobena raziskava za Slovenijo sistematično ne ocenjuje kakovosti platformnega dela in vpliva algoritemskega managementa na platformne delavce ali daje poglobljene ocene kakovosti dela na daljavo. Prav tako ni niti sistematičnih študij niti mehanizmov, ki bi celovito upoštevali vrste kompetenc, ki so dolgoročno in srednjeročno potrebne za posamezne poklice, ki bi jih digitalizacija najbolj prizadela.

Cilji

Predlagani projekt temelji na štirih glavnih ciljih:
1. Oceniti učinke avtomatizacije na slovenski trg dela z empirično oceno vpliva avtomatizacije na rezultate na trgu dela, oceno tveganja avtomatizacije za delovna mesta in oceno posledic avtomatizacije na kakovost delovnih mest.
2. Preučiti izzive platformnega dela v Sloveniji z oceno kakovosti platformnega dela (skozi več dimenzij kakovosti dela, vključno s fizičnim okoljem, intenzivnostjo dela, kakovostjo delovnega časa, socialnim okoljem, kompetencami in avtonomijo, priložnostmi in zaslužkom), z analizo vloge in učinkov algoritemskega managementa na kakovost dela ter z analizo pravnih vidikov platformnega dela.
3. Oceniti posledice dela na daljavo z oceno razširjenosti dela na daljavo v Sloveniji, z analizo kakovosti dela na daljavo (po zgoraj navedenih dimenzijah), z izvedbo primerjave s platformnim delom in analizo pravnega vidika dela na daljavo.
4. Predstaviti učinke digitalizacije na kompetence, potrebne v prihodnosti,, s posebnim poudarkom na poklicih z največjim tveganjem avtomatizacije.

Metodologija

Za oceno učinkov avtomatizacije, izmerjenih z uporabo robotov, bomo uporabili pristop metode razlika v razlikah in propensity score matching. Tveganje avtomatizacije bo ocenjeno s pristopoma, ki temeljita na poklicih (Frey in Osborne, 2017) in na nalogah (ki ga uporablja OECD). Novost našega pristopa je v tem, da bo temeljil na podatkih na ravni posameznika in podjetja. Analiza kakovosti platformnega dela in dela na daljavo bo temeljila na kvalitativni raziskavi z uporabo polstrukturiranih intervjujev. Ugotovitve o tveganju avtomatizacije bodo uporabljene za identifikacijo 10-15 poklicev, pri katerih je tveganje avtomatizacije največje. Za te poklice bosta s sistematičnim pregledom literature in z analizo razpoložljivih podatkov izvedena podroben pregled trendov na trgu dela in ocena možnih prihodnjih sprememb kompetenc in delovnih nalog.

Podatki

Predlagani projekt bo temeljil na več virih, vključno s podatki na ravni posameznika o dogodkih na trgu dela, računovodskimi podatki o podjetjih in podatki o uporabi in razlogih za rabo robotov. Za preučevanje posledic platformnega dela in dela na daljavo bodo uporabljeni podatki iz polstrukturiranih intervjujev; analiza bo dopolnjena s podatki iz EWCS, LFS in drugimi relevantnimi podatki. Analiza kompetenc bo temeljila tudi na razpoložljivih zbirkah podatkov in napovedih OECD in CEDEFOP Skills Panorama.