Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Projektni partnerji:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Pedagoški Inštitut
Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
Vodja projekta:
Izr. prof. dr. Andreja Istenič Starčič (SICRIS, ResearchGate)
Koordinatorica projekta na UP FVZ
Izr. prof. dr. Nadja Plazar (SICRIS, ResearchGate)
Povezava:
Koncept kompetenc, njegovo teoretično modeliranje, ugotavljanje potreb in vrednotenje stanja vzpostavlja nove izzive raziskovanju na področju izobraževanja in meddisciplinarnemu raziskovanju. Kompetence v sodobni družbi niso več opredeljene kot fiksne spretnosti, pač pa kot dinamična kombinacija lastnosti, sposobnosti in vedenja. Koncept kompetenc izraža potencial posameznika, ki se uresničuje v različnih kontekstih in se razvija v procesih izobraževanja, usposabljanja in z delovnimi aktivnostmi na delovnem mestu. Witt in Lehmann pri opredelitvi pojma kompetenc izpostavljata internalno dimenzijo, ki odraža značilnosti posameznika in eksternalno dimenzijo, ki odraža potrebe in zahteve delovnih procesov (2001). Boyantzis opiše kompetence kot posameznikove značilnosti, zmožnosti, ki se odražajo kot motivi, vrednote, samopodoba, socialne vloge, spretnosti in znanje, ki ga posameznik uporablja in so povezane z rezultati na delovnem mestu (1982, 2008). Kompetence so pojmovanje kot aktualizirane zmožnosti, ki jih posameznik uporabi v določeni situaciji. Klieme in Leutner opredeljujeta kompetence kot kontekstualno specifične kognitivne dispozicije, ki jih posameznik potrebuje za uspešno ravnanje v kontekstualnih situacijah ali nalogah na različnih področjih (Klieme in Leutner 2006). Na področju izobraževanja se z zahtevami po odgovornosti za rezultate izpostavlja kompetenčno naravnanost kurikulumov (Wise, 1979; Slavin, 2002). Mclelland kot alternativo testiranju inteligentnosti izpostavi testiranje kompetentnosti pri katerem je kriterijski preizkus, ki naj bi zagotavljal testiranje z avtentičnimi nalogami iz realnih delovnih položajev (1973). Kompetence v bolonjskih komeptenčno naravnanih študijskih programih predstavljajo izhodišče kurikularnega načrtovanja in izvajanja študijskega procesa. V longitudinalni raziskavi bodo spremljani študenti starih in novih študijskih programov na več točkah v času študija in diplomanti po zaključenem študiju na delovnih mestih, da bi ugotovili, do kakšnih sprememb v procesu učenja prihaja, kako študenti pojmujejo profesionalne kompetence, kako učno okolje vpliva na pristope k učenju in razvoju kompetenc in kako uporabljajo kompetence z vstopom na trg dela. Ugotoviti želimo, kako študenti pojmujejo profesionalne kompetence, kako jih v študijskem procesu razvijajo in kako na ta razvoj vplivajo različna učna okolja ter kako pridobljene kompetence uporabljajo z vstopom na trg dela. Metode merjenja kompetenc tudi predstavljajo pomemben predmet raziskave. V okviru raziskave bo izbran ozek segment generičnih kompetenc, ki so pomembna za vsa vključena področja. Segment bo izbran na podlagi primerjalne raziskave o pomembnosti generičnih kompetenc med študenti in zaposlovalci. Predmet raziskave bo: (1) Razvoj inštrumentarija za analizo potreb in vrednotenje stanja na področju kompetenc diplomantov. (2) Analiza kompetenc in razkoraka med pričakovanji gospodarstva, univerze in študentov ter kompetencami študentov in diplomantov v izbranih področjih tehnike, izobraževanje,psihologije in zdravstva. Cilji raziskave (1) Razvit inštrumentarij za analizo kompetenc in razkoraka med potrebami in stanjem, za ravnanje s kompetencami na različnih disciplinarnih področjih. (2) Longitudinalna analiza kompetenc v tehniki na področju gradbeništva, geodezije in elektrotehnike, v izobraževanju, psihologiji in zdravstvu. Vključeni bodo študenti, diplomanti in zaposlovalci, za opredelitev kompetenc in razkoraka med potrebami in stanjem kompetenc z ozirom na poglede različnih deležnikov. Kombiniran metodološki pristop je nujen, če želimo pridobiti celovito sliko o predmetu preučevanja, saj nam kvantitativni del raziskave omogoča pridobitev podatkov, ki bodo posplošljivi, medtem ko nam kvalitativni del omogoča nabor bolj poglobljenih in informacijsko bogatejših podatkov, ki jih na začetku raziskovalnega procesa nismo uspeli nujno predvideti.
Projekt J5-4281 »RAZKORAK Longitudinalna raziskava kompetenčnega potenciala univerzitetnih diplomantov in razkoraka med aktualiziranimi kompetencami in potrebami na trgu dela v tehniki, izobraževanju in zdravstvu« sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
