Za šoloobvezne otroke je običajno, da svoje šolske učbenike in drugo šolsko gradivo/opremo na poti od doma do šole in obratno prenašajo s šolskimi torbami, nahrbtniki ali posebnimi vozički, kamor je torba nameščena. Večina (90 %) tradicionalno nosi šolsko torbo na hrbtu. V preteklosti so v tovrstnih raziskavah preučevali predvsem vpliv različne teže šolskih torb na prostorsko-časovne parametre hoje. Pogosto so preverjali vpliv nošenja šolskih torb različne teže (10-15 % telesne mase preiskovanca). Za primerjavo so bile zabeležene spremembe drže v statičnih in dinamičnih razmerah pri prenašanju zunanje obremenitve, večje od 20 % otrokove telesne mase .

Kljub pomanjkanju podatkov o vplivu šolske torbe na bolečine v križu pri otrocih in mladostnikih rezultati študij poročajo, da je nošenje pretežkih šolskih torb bistven biomehanski dejavnik, ki negativno vpliva na rast in razvoj ter predstavlja tudi dejavnik povečane utrujenosti med šolsko populacijo.

Namen predlagane raziskave je preučiti vpliv različnih zunanjih obremenitev, ki jih povzroča nošenje šolske torbe različnih mas, na kinematične parametre hoje pri otrocih, starih od 8 do 12 let.

Vzorec anketirancev bo predstavljalo 200 učencev in deklic, starih od 8 do 12 let, ki obiskujejo šole v Republiki Srbski (Bosna in Hercegovina) in Republiki Sloveniji. Eden od pogojev za sodelovanje v tej raziskavi je, da imajo otroci podpisano pisno soglasje staršev ali zakonitega zastopnika. Izključitveni kriterij bo prisotnost kakršnihkoli zdravstvenih težav otrok.

Vzorčne spremenljivke

Neodvisne spremenljivke so:

1. Antropometrične značilnosti preiskovancev: telesna masa, telesna višina in odstotek maščobnega tkiva.
2. Indeks telesne mase bo uporabljen za oceno stanja prehranjenosti preiskovane skupine glede na percentilno krivuljo za dečke in deklice od 5 do 19 let.
3. Zunanja obremenitev:
   • brez obremenitve (brez šolske torbe)
   • šolsko torbo, ki tehta 10 % telesne teže preiskovanca
   • šolska torba, ki tehta 20% telesne teže subjekta
   • šolsko torbo, ki tehta 30 % telesne teže preiskovanca

Odvisne spremenljivke so:

• Kinematični parametri hoje:
  • dolžina cikla
  • dolžina in frekvenca koraka
  • trajanje faze drže
  • trajanje faze nihanja
  • trajanje kontaktne faze z eno nogo (enojna opora)
  • trajanje kontaktne faze z obema nogama (dvojna opora)

Raziskovalni protokol:

S soglasjem Ministrstva za izobraževanje Vlade Republike Srbske in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter s soglasjem vodstva šolskih zavodov se bodo anketiranci in njihovi starši seznanili s predmetom in namenom raziskave preko vprašalnika. Z izpolnitvijo in podpisom vprašalnika starši ali zakoniti zastopnik otroka soglašajo, da otrok sodeluje v tej raziskavi.

Predvideno je, da bo testiranje potekalo v športnih dvoranah šol, ki so sodelovale v raziskavi. V dopoldanskih urah bi opravili antropometrične meritve. Za oceno telesne višine bi uporabili višinomer Seca (Nemčija). Nasprotno pa bi za ocenjevanje drugih antropometričnih značilnosti (telesna masa, odstotek maščobnega tkiva, indeks telesne mase) uporabljali specializirano tehtnico Tanita BC 418a, ki z metodo bioelektrične impedance ocenjuje telesno sestavo preiskovanca.

Kinematični parameter hoje bo določen s sistemom OptoGait (Italija), kjer bo vsak od preiskovancev po temeljiti seznanitvi s testnimi nalogami najprej brez obremenitve, nato pa z natančno določeno zunanjo obremenitvijo na hrbtu (šolska torba s težo 10 %, 20 % in 30 % telesne mase preiskovanca) pri poljubni hitrosti gibanja preteče ustrezno razdaljo (5m), znotraj katere spremljamo prostorsko-časovne parametre hoje. Vsak subjekt ima možnost trikrat ponoviti test, povprečna vrednost dobljenih parametrov pa bo vzeta za nadaljnjo analizo.

Z uporabo statističnega paketa SPSS bodo s standardnimi postopki deskriptivne in primerjalne statistike zbrani podatki analizirani, pridobljeni podatki pa bodo prikazani grafično in tabelarično.