TRAJANJE PROJEKTA:
1. 7. 2023 – 30. 6. 2025
VODILNI PARTNER:
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
VODJA PROGRAMA:
izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar (SICRIS, ResearchGate)
SODELUJOČI NA FVZ:
doc. dr. Ana Petelin (SICRIS, ResearchGate)
izr. prof. dr. Saša Kenig (SICRIS, ResearchGate)
dr. Katja Kramberger (SICRIS, ResearchGate)
assist. Karin Šik Novak (SICRIS, ResearchGate)
REZULTATI PROJEKTA:
V prvi študiji smo »Strunjansko artičoko« primerjali z italijanskima sortama »Romanesco« in »Violetto di Romagna«. Analizirali smo genetske profile, kemijsko sestavo, antioksidativno aktivnost ter vpliv na kopičenje lipidov. Rezultati so potrdili edinstvenost avtohtone sorte in razlike v fitokemijski sestavi med sortami. »Romanesco« je izkazal najvišjo antioksidativno aktivnost, sledili sta »Strunjanska artičoka« in »Violetto di Romagna«. Kljub temu je »Strunjanska artičoka« pokazala izrazitejše citoprotektivne učinke in skupaj z »Violetto di Romagna« zmanjšala kopičenje lipidov v celicah HepG2, česar »Romanesco« ni izkazal. Rezultati podpirajo nadaljnje raziskave in gojenje te avtohtone sorte (objavljeno v Scientific Reports, 2025 – https://www.nature.com/articles/s41598-025-26443-w#citeas).
Druga študija je obravnavala ekstrakcijo z ultrazvokom za pridobivanje bioaktivnih spojin iz listov kapre (Capparis spinosa). Ugotovili smo izredno visoko vsebnost rutina ter prisotnost kvercetin-3-glukozida in katehina. Ekstrakt je izkazal močno antioksidativno delovanje in zaščitni učinek na celice Caco-2 in HepG2. Rezultati poudarjajo potencial listov kapre kot trajnostnega vira fitokemikalij za funkcionalna živila (objavljeno v Foods, 2025 – https://www.mdpi.com/2304-8158/14/10/1768).
Tretja študija se je osredotočila na laški smilj (Helichrysum italicum). Ugotovili smo, da rastlinski ostanek po destilaciji eteričnega olja še vedno vsebuje pomembne količine polifenolov. Poparki iz destiliranega in nedestiliranega materiala so imeli primerljivo kemijsko sestavo, napitki pa so bili dobro prenašani. Čaj iz destiliranega smilja je bil celo bolje senzorično ocenjen ter je rahlo zmanjšal napihnjenost in krvni tlak. Rezultati kažejo na možnost učinkovite rabe ostankov rastlinskega materiala po destilaciji kot surovine za napitke, kar prispeva k večji dodani vrednosti in krožnemu biogospodarstvu.
Povzetek
Uspešno smo pridobili bilateralni projekt SLO-SRB: »Trajnostna hrana za zdravo prihodnost«, katerega vodilni partner je UP FVZ, sodelujoča organizacija pa Naučni institut za prehrambene tehnologije u Novom Sadu (Institute of Food Technology Novi Sad). Vodja projekta je izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar, ostale sodelujoče na UP FVZ pa so doc. dr. Ana Petelin, izr. prof. dr. Saša Kenig, Katja Kramberger in Karin Šik Novak.
Cilj bilateralnega sodelovanja med Tehnološko fakulteto v Novem Sadu (vodja dr. Alena Stupar) in Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem (vodja dr. Zala Jenko Pražnikar) je združiti znanja in izkušnje s področja metod ekstrakcije in analize bioloških aktivnosti rastlinskih izvlečkov na celičnih linijah in kasneje funkcionalnih prehranskih izdelkov na ljudeh. Dodaten pomen projekta je izkoriščanje zelenih tehnologij, ki ne vključujejo uporabe organskih topil v nobeni od stopenj pridobivanja in nadaljnjega trajnostnega razvoja prehranskih izdelkov.
