Svetovni dan zdravja – »Zdravi začetki, upanja polna prihodnost«

Asist. Karin Šik Novak, mag. dietet.

Vsako leto 7. aprila obeležujemo Svetovni dan zdravja, ki ga je pred 75 leti ustanovila Svetovna zdravstvena organizacija. Namenjen je ozaveščanju o pomenu zdravja na svetovni ravni. Na ta dan se izpostavljajo različna zdravstvena vprašanja, hkrati pa se poudarja pomen zdravstvene oskrbe in spodbujanja zdravega življenjskega sloga po vsem svetu.

Letošnja tema, s katero se bo pričela celoletna kampanja, je »Zdravi začetki, upanja polna prihodnost«, ki se osredotoča na zdravje mater in novorojenčkov, saj je to temelj zdravja družine in s tem celotne skupnosti. Kampanja bo pozvala vlade in zdravstveno skupnost, naj povečajo prizadevanja za odpravo preprečljivih smrti mater in novorojenčkov ter dajo prednost dolgoročnemu zdravju in dobremu počutju žensk. Pri tem se bodo osredotočili tudi na podporo zdrave nosečnosti in poroda ter izboljšanje poporodnega zdravja. Eden izmed ukrepov bo tudi podpora staršem in zagotavljanje koristnih zdravstvenih informacij v zvezi z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem.

Nosečnost in čas pred zanositvijo je kritično obdobje, ko lahko z izpostavljenostjo okoljskim dejavnikom pomembno vplivamo na zdravje matere in otroka. Pri tem ima kot eden izmed najpomembnejših okoljskih dejavnikov ključno vlogo tudi prehrana. Proces, pri katerem kakovost ali količina zaužitih hranil pred in med nosečnostjo trajno vpliva na razvijajoči se plod, imenujemo prehransko programiranje. Pri tem je predvsem pomembnih prvih 1000 dni življenja, kamor štejemo obdobje treh mesecev pred zanositvijo, obdobje nosečnosti (devet mesecev) in prvi dve leti življenja otroka. Prehransko programiranje velja za pomemben dejavnik za razvoj ali preventivo pred kroničnimi nenalezljivimi bolezni v odrasli dobi, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 in rakavimi obolenji.

Pred zanositvijo je pomembno, da imata tako bodoča mater kot tudi njen partner zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo oziroma uravnoteženo prehrano, telesno dejavnost, kakovosten spanec, uspešno obvladovanje stresa in izogibanje različnim razvadam, kot sta kajenje in uživanje alkohola. Vsi ti dejavniki namreč vplivajo na izražanje genov in možnost zanositve. Prehrana naj bo pestra in uravnotežena, predvsem za bodočo mater pa je pomembno, da iz prehrane ne izključuje pomembnih skupin živil in da se izogiba dietam, ki niso medicinsko predpisane. Enako velja tudi med nosečnostjo, paziti mora le na surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora, ki jih mora začasno izključiti iz prehrane. Po porodu je vzpostavitev dojenja, če je le mogoče, ključnega pomena za zdravje dojenčka, matere in za zdravje celotne družbe. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih je najbolj naraven in ekonomičen način prehrane, ki dojenčku zagotavlja vsa pomembna hranila za razvoj in se dojenčkovim potrebam sproti prilagaja. Tudi v tem obdobju je materina prehrana ključnega pomena, saj ta vpliva na kakovost mleka, ki ga dojenček zaužije. Dojenje naj se nadaljuje še ob uvajanju mešane prehrane, ki naj vključuje pester nabor živil in tekstur. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča dojenje do drugega leta starosti otroka ali dlje, dokler to seveda ustreza materi in otroku. S prehrano v prvih dveh letih življenja otroka namreč vplivamo na njegovo zdravje za celo življenje, na zdravje njegovih potomcev in ustvarimo prehranjevalne navade za vse življenje.