Svetovni dan vode 2025 pod geslom »Ohranimo ledenike«

viš. pred. dr. Tadeja Jakus

V svetu naravno čista pitna voda, ki priteče doma iz pipe že dolgo ni nekaj samoumevnega. Tema letošnjega svetovnega dneva vode je ohranjanje ledenikov. Ledeniki so ključnega pomena za življenje – njihova talilna voda je nujna za pitno vodo, kmetijstvo, industrijo, proizvodnjo čiste energije in zdrave ekosisteme. Predstavljajo največji rezervoar sladke vode na Zemlji, saj je v njih shranjene 70 % vse sladke vode. Vse večje okoljske spremembe žal prispevajo k taljenju ledenikov in s tem izgubi dragocenega vira sladke vode.

Voda je bistvenega pomena za življenje in čeprav lahko ljudje brez hrane preživijo več tednov, brez tekočine običajno ne morejo več kot nekaj dni. Ohranjanje ustrezne hidracije ima številne koristi za naše zdravje in pomembno vpliva na naše počutje ter delovno storilnost.

Človeško telo je sestavljeno iz 45 % do 75 % vode glede na telesno maso. Brez ustrezne hidracije telo ne more učinkovito opravljati ključnih funkcij, kot so uravnavanje telesne temperature, podpora prebavi, transporta hranil in kisika do celic ter izločanje odpadnih snovi. Količina vode v telesu je strogo nadzorovana in v normalnih pogojih niha za manj kot 1 % na dan. Telo izgublja vodo preko kože z znojenjem, preko ledvic z urinom, preko pljuč z izdihanim zrakom in preko črevesja z iztrebki. Velike izgube so tudi ob bruhanju ali diareji. Dehidracijo lahko definiramo kot 1 % ali večjo izgubo telesne mase (ob predpostavki, da zaradi negativne energetske bilance ne pride do izgube telesne mase). Ločimo akutno dehidracijo, ki nastane npr.: pri intenzivni telesni aktivnosti, akutni diareji in pa kronično dehidracijo, ki nastane zaradi nezadostnega nadomeščanja tekočin v daljšem časovnem obdobju. Lahko je blaga, zmerna ali huda. Že blaga dehidracija  zmanjša kognitivne in mentalne funkcije, kar vpliva na zmanjšano kakovost dela, produktivnost, odločanje. Dehidrirana oseba se hitreje počuti utrujeno, ima težave z osredotočanjem in reševanjem aktualnih problemov, nemalokrat ima težave s komunikacijo, ne spomni se besed, imen. Simptoma blage dehidracije sta tudi nihanje razpoloženja in pojav glavobolov. Kronična blaga dehidracija  je povezana tudi s povečanim tveganjem za številna stanja, vključno z zaprtjem, okužbami sečil, hipertenzijo, koronarno srčno boleznijo in možgansko kapjo.

Raziskave kažejo, da je ustrezno hidriranih le 23 % odraslih zaposlenih ljudi in približno 50 % otrok.

Koliko tekočine potrebujem?

Dnevna potreba po tekočini se razlikuje glede na starost, spol, telesno dejavnost in okolje, v katerem živimo. Posebno pozornost je treba nameniti rizičnim skupinam, kot so otroci, doječe matere in starejši odrasli ter določeni kronični bolniki, ki so bolj dovzetni za dehidracijo zaradi povečanih potreb po vodi ali zmanjšane sposobnosti prepoznavanja žeje. Za delo v normalnih pogojih, naj bi odrasel moški dnevno potreboval vsaj 2,5L tekočine in ženska 2L. Od tega lahko kar nekaj vode (20 %) zaužijemo s hrano (sadje, zelenjava, juhe, jogurti, mlečni/rastlinski napitki), ostalih 80 % pa zagotavljajo različne pijače. Dnevno naj bi tako moški popili 2 L in ženske 1,6 L tekočine. Če s pitjem pričnemo že zjutraj doma (2 dcl), temu dodamo eno steklenico (1L) med delovnim časom (med sestanki, delom za računalnikom, v avtu….), pri kosilu (2 dcl), takoj ko prispemo domov (2 dcl), pri večerji (2 dcl) in pred spanjem (2dcl), bomo z lahkoto dosegli priporočeno vrednost.

Tako kot pri hrani, tudi pri vnosu tekočine velja, da nobena skrajnost ni dobra za naše zdravje. Posledice prenizkega vnosa tekočine smo že opisali, opozoriti pa velja, da tudi prekomerno pitje predstavlja tveganje za zdravje. Izogibajmo se nepremišljenih režimov ‘razstrupljanja’, kjer se v kratkem času zaužijejo velike količine (>3 l) vode in pri športni aktivnosti premislimo o potrebnem dodatku elektrolitov. Prav tako bolniki z ledvičnimi obolenji ter obolenji srca potrebujejo posvet glede primerne količine zaužite tekočine.

Kako vem ali sem ustrezno hidriran?

Čeprav stanja dehidracije ni tako enostavno oceniti, pa lahko vseeno s spremljanjem svojih vitalnih znakov (suhost ust, kože, glavobol, žeja…) in barve urina naredimo veliko, da dehidriranost v delovnem okolju preprečimo. Nikar ne ignorirajmo občutka žeje, saj je to eden izmed prvih znakov dehidracije.  Začetek odziva na žejo se pojavi, ko je izguba telesne mase 1 % do 2 % – raven, pri kateri je že mogoče zaznati škodljive učinke na zdravje. Količina, koliko tekočine dnevno potrebujemo, je zelo odvisna od posameznika in okolja v katerem se nahaja, zato je zelo priporočljivo, da spremljamo svoje stanje in pravočasno ukrepamo. Zelo enostaven test je spremljanje barve urina. V kolikor je barva vašega urina v barvi limonade, je po vsej verjetnosti hidracija zadostna, temnejši odtenki pa že nakazujejo na blago do zmerno dehidracijo. Vendar pozor, na barvo urina lahko vpliva tudi uživanje antibiotikov, nekaterih zdravil, prehranskih dopolnil (npr. cedevita) in nekatera živila (npr. rdeča pesa).

 Za konec še nekaj zanimivosti v razmislek:

• Organizacija Združenih narodov za prehrano ocenjuje, da je za pridelavo dnevnih potreb hane za enega človeka potrebnih od 2000 do 5000 litrov vode.
• Na svetu je približno 1400 milijonov kubičnih km vode. Toda le 0,003% je „sladkovodnih virov“, ki bi jih lahko uporabili za pitje, higieno, kmetijstvo in industrijo.
• Da lahko uživamo v čokoladi, je bilo za izdelavo 1kg le te potrebnih približno 17196 kg vode.
• Za izdelavo in polnjenje plastenke z vodo se porabi tudi do 17 litrov vode.
• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo, kjer navaja da je kar 90% vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike – v povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, medtem ko so v nekaterih vodah ti dosegali koncentracijo tudi do 10000 delcev na liter.