Svetovni dan voda 2026 – voda kot temelj življenja in enakosti

asist. Marko Bolha

Vsako leto 22. marca obeležujemo Svetovni dan voda, ki ga je leta 1993 razglasila skupščina Združenih narodov z namenom ozaveščanja o pomenu sladke vode in o globalnih izzivih, povezanih z dostopom do pitne vode. Dan je povezan tudi z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja (ang – Sustainable development goals – SDG), ki jih je mednarodna skupnost sprejela leta 2015 v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj. Gre za 17 globalnih ciljev, katerih namen je reševanje največjih svetovnih izzivov, kot so revščina, podnebne spremembe, neenakost, zdravje in dostop do osnovnih virov. Za področje voda je posebej pomemben cilj SDG 6 – Čista voda in sanitarna ureditev (ang Clean water and sanitation), katerega namen je zagotoviti dostop do varne pitne vode in ustreznih sanitarnih storitev za vse ljudi do leta 2030, izboljšati upravljanje vodnih virov ter zaščititi vodne ekosisteme. Svetovni dan voda, tako vsako leto, opozarja na pomen trajnostnega upravljanja z vodnimi viri ter na izzive, s katerimi se pri tem sooča svet.

Kljub napredku v zadnjih desetletjih je dostop do varne pitne vode še vedno velik globalni izziv. Po ocenah mednarodnih organizacij približno 2,1 milijarde ljudi na svetu še vedno nima dostopa do varne pitne vode, številni pa so prisiljeni uporabljati površinske vire, kot so reke, jezera ali nezaščiteni vodnjaki. Takšni viri so pogosto izpostavljeni onesnaženju, kar povečuje tveganje za širjenje bolezni, povezanih z vodo, kot so diareja, kolera in druge nalezljive bolezni. Dostop do varne vode je zato tesno povezan z javnim zdravjem, razvojem skupnosti in kakovostjo življenja prebivalstva. Neenakosti pri dostopu do pitne vode so posebej izrazite v državah z nizkimi prihodki ter v ruralnih in oddaljenih območjih, kjer so infrastruktura, sanitarne storitve in higiena pogosto pomanjkljivi. Po podatkih mednarodnih organizacij ima približno 3,5 milijarde ljudi omejen ali neustrezen dostop do varno upravljanih sanitarnih storitev, kar dodatno povečuje tveganje za onesnaženje vodnih virov. Pomanjkanje zanesljive oskrbe z vodo vpliva tudi na izobraževanje, gospodarstvo in socialno stabilnost, saj morajo številni prebivalci vsakodnevno nameniti veliko časa pridobivanju vode. Dostop do varne pitne vode tako ostaja eden ključnih izzivov trajnostnega razvoja in pomemben cilj mednarodnih prizadevanj za izboljšanje življenjskih razmer po svetu.

Pomemben korak pri prizadevanjih za pravičnejši dostop do vode je bil storjen leta 2010, ko je Generalna skupščina Združenih narodov dostop do pitne vode in sanitarnih storitev priznala kot temeljno človekovo pravico. Kljub temu pravica do vode ni povsod enako zagotovljena. Nekatere države jo imajo zapisano v svojih ustavah – med njimi tudi Slovenija – drugod pa ostaja predvsem politični cilj in ne pravno zavezujoča pravica. To pomeni, da je zagotavljanje varne oskrbe z vodo še vedno velik družbeni in razvojni izziv.

Tema svetovnega dne voda 2026 je »Voda in enakost spolov« (ang. water and gender). V mnogih delih sveta pomanjkanje vode nesorazmerno prizadene predvsem ženske in dekleta. Po podatkih mednarodnih organizacij več kot 1 milijarda žensk in deklet nima dostopa do varne pitne vode, v številnih skupnostih pa so prav one odgovorne za vsakodnevno zbiranje vode za potrebe gospodinjstva. V 53 državah ženske in dekleta za zbiranje vode skupaj dnevno porabijo približno 250 milijonov ur, kar pogosto pomeni dolge poti do vodnih virov, fizično naporno delo ter bistveno manj časa za izobraževanje, zaposlitev ali druge družbene dejavnosti.

Pomanjkanje dostopa do varne vode vpliva tudi na zdravje, varnost in socialni položaj žensk. Dolge poti do oddaljenih vodnih virov lahko povečujejo tveganje za poškodbe ali nasilje, hkrati pa je pomanjkanje ustreznih sanitarnih storitev pogosto povezano s slabšimi higienskimi pogoji in zdravstvenimi težavami. Dekleta v številnih državah zaradi teh razmer pogosteje izostajajo od pouka ali celo opustijo šolanje. Po drugi strani številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v načrtovanje in upravljanje vodnih sistemov pogosto vodi do učinkovitejših in bolj trajnostnih rešitev pri upravljanju z vodnimi viri. Zato letošnja tema poudarja, da je zagotavljanje enakega dostopa do vode ter vključevanje žensk v procese odločanja ključnega pomena za trajnostni razvoj in bolj pravično družbo.

Čeprav se globalna vodna kriza pogosto zdi oddaljena, ima upravljanje z vodnimi viri velik pomen tudi na lokalni ravni. Tudi v Sloveniji so vodni viri ključni za kakovost življenja in trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Na območju slovenske Istre ima pri tem posebno vlogo Rižana, ki predstavlja najpomembnejši naravni vir pitne vode za obalno območje. Iz njenega zaledja se napaja vodni vir pri izviru Rižane, ki je temelj oskrbe s pitno vodo za večino prebivalcev obalnih občin, predvsem Kopra, Izole in Pirana. Za upravljanje in oskrbo z vodo skrbi Rižanski vodovod Koper, ki zagotavlja vodo za več deset tisoč prebivalcev ter številne gospodarske dejavnosti na obali. Pomen Rižane se še posebej pokaže v poletnih mesecih, ko se zaradi turizma poraba vode močno poveča, hkrati pa so v zadnjih letih vse pogostejša tudi sušna obdobja. Takšne razmere opozarjajo, da so tudi lokalni vodni viri občutljivi na podnebne spremembe, rabo prostora in naraščajoče potrebe po vodi. Prav zato je varovanje vodnih virov, trajnostno upravljanje porečij ter odgovorna raba vode izjemnega pomena za dolgoročno zanesljivo oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

Svetovni dan voda nas tako vsako leto spominja, da voda ni samoumevna dobrina. Je temelj življenja, zdravja in razvoja družbe. Odgovorno ravnanje z vodnimi viri, njihovo varovanje ter pravičen dostop do vode za vse ljudi so ključni izzivi sedanjosti in prihodnosti. Le s skupnimi prizadevanji – od globalnih politik do lokalnih skupnosti in posameznikov – bomo lahko zagotovili, da bo čista in varna voda ostala dostopna tudi za prihodnje generacije.