Svetovni dan ustnega zdravja: Naj nasmeh odseva zdravje

asist. Špela Bužinel

Vsako leto 20. marca obeležujemo svetovni dan ustnega zdravja, ki nas opominja na pomen ustnega zdravja in ustrezne ustne higiene za naše splošno zdravje. Slednje je tesno povezano z zdravjem ustne votline, saj bolezni v ustih lahko vplivajo na stanje celotnega organizma – in obratno.

Slaba ustna higiena lahko privede do resnih zdravstvenih težav, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, težave s prebavili, pljučne okužbe ter celo povečano tveganje za prezgodnji porod pri nosečnicah. Bakterije, virusi in glivice, ki povzročajo vnetja v ustih, lahko vstopijo v krvni obtok in vplivajo na druge dele telesa, kar vodi do sistemskih vnetij in povečanega tveganja za kronične bolezni.

Prav tako lahko prisotnost določenih bolezni, kot so sladkorna bolezen, osteoporoza in nekatere avtoimunske bolezni, negativno vpliva na ustno zdravje. Pri sladkornih bolnikih je, na primer, povečano tveganje za bolezni dlesni, saj diabetes vpliva na počasnejše celjenje ran in večjo dovzetnost za okužbe.

Skrb za zdrave zobe in dlesni je tako ključnega pomena. Preventiva ne vključuje le rednih zobozdravstvenih pregledov ter pravilnega čiščenja ustne votline, temveč tudi ustrezno prehrano in splošen življenjski slog, ki lahko pomaga vzdrževati ravnovesje v ustni votlini.

Temeljna priporočila pravilne ustne higiene

• Redno ščetkanje zob vsaj dvakrat dnevno:

  • Uporabljajmo zobno kremo s fluoridom, ki krepi sklenino in zmanjšuje tveganje za karies.

  • Električne zobne ščetke so pogosto učinkovitejše od ročnih.

• Uporaba zobne nitke vsaj enkrat dnevno za odstranjevanje ostankov hrane in zobnih oblog.

• Zamenjava zobne ščetke na 2-3 mesece.

• Izpiranje ustne votline z ustno vodico po navodilih zobozdravnika.

• Redni obiski zobozdravnika, vsaj enkrat letno.

• Obiski ustnega higienika za preprečevanje bolezni dlesni in paradontoze.

Prehrana in njen vpliv na ustno zdravje

• Živila, ki jih je treba omejiti:

  • Sladkor, saj spodbuja nastanek zobne gnilobe.

  • Kisla živila (citrusi, gazirane pijače), ki lahko poškodujejo sklenino.

  • Lepljiva živila (suho sadje, karamele), ki ostanejo na zobeh.

• Koristna živila:

  • Mleko in mlečni izdelki (kalcij in fosfati krepijo sklenino).

  • Prehranska vlaknina (sadje, zelenjava) spodbuja nastajanje sline.

  • Voda izpira ostanke hrane in zmanjšuje kislost v ustih.

Posebne skupine z višjim tveganjem

• Ljudje z restriktivnimi dietami (vegani, nizkokalorična prehrana) potrebujejo dodaten kalcij, vitamin D in fosfor.

• Nosečnice in doječe matere so bolj nagnjene k vnetjem dlesni in demineralizaciji zob.

Življenjski slog kot dejavnik ustnega zdravja

• Kajenje in alkohol povečujeta tveganje za bolezni dlesni, slab zadah in raka ustne votline.

• Dihanje skozi usta povzroča suhost ustne votline, kar poveča tveganje za bolezni zob in dlesni.

Preprečiti je bolje kot zdraviti

Zdravje zob zahteva vsakodnevno skrb in odgovornost. Z dobro ustno higieno, pravilno prehrano in rednimi obiski zobozdravnika lahko preprečimo večino težav ter ohranimo lep nasmeh vse življenje. Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja se zato spomnimo, da je naš nasmeh odraz našega zdravja in počutja.