Nedopustno – Tuberkuloza je prehitela COVID-19

izr. prof. David Ravnik, Ph. D. (Češka Republika)

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavljeni leta 2024, razkrivajo, da je bilo na svetovni ravni v letu 2023 na novo diagnosticiranih približno 8,2 milijona ljudi s tuberkulozo. To je največje število zabeleženih primerov, odkar je WHO leta 1995 začela globalno spremljanje te bolezni. Predstavlja tudi opazen porast v primerjavi s 7,5 milijona primerov iz leta 2022 in znova postavlja tuberkulozo na prvo mesto med smrtonosnimi nalezljivimi boleznimi v letu 2023, pred COVID-19. To je za današnji čas nesprejemljivo, saj imamo na voljo učinkovita orodja za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje te bolezni.

Spomnimo

24. marec je Svetovni dan tuberkuloze, saj je na ta dan leta 1882 dr. Robert Koch pod mikroskopom prvič videl bakterijo tuberkuloze (Mycobacterium tuberculosis).

Kaj je tuberkuloza?

Tuberkuloza (jetika, bela kuga, ftiza, Kochova bolezen, Pottova bolezen, scrofula) je okužba z bakterijo Mycobacterium tuberculosis, ki najpogosteje prizadene pljuča (pljučna tuberkuloza), lahko pa tudi druge dele telesa, kot so centralni živčni sistem (meningitis), limfatični sistem, obtočila (miliarna tuberkuloza), urogenitalni sistem, kosti in sklepi.

Glavni način prenosa je preko kapljic, ki se sprostijo pri kašljanju, kihanju ali celo pogovoru. Bakterija se prenaša z zračnimi delci premera 1–5 μm. Kužnost bolnika je neposredno povezana s količino izločenih kapljic. Večina okuženih ne zboli za aktivno obliko bolezni, saj okužba lahko ostane latentna. V tem primeru oseba nima simptomov in ni kužna, bakterija pa lahko v telesu preživi več let in se aktivira ob oslabljenem imunskem sistemu.

Tuberkuloza ni nova bolezen – njeni sledovi segajo v prazgodovino. Znamenja bolezni so bila odkrita na okostjih naših prednikov iz obdobja kamene dobe. Značilne grbe (gibbus), posledica tuberkuloze hrbtenice (Pottova bolezen), so pogoste na mumijah iz starodavnega Egipta. V Evropi in Severni Ameriki je tuberkuloza v 19. stoletju pomorila skoraj četrtino odraslega prebivalstva, njeno širjenje pa je bilo povezano z industrializacijo, urbanizacijo in slabimi higienskimi razmerami.

Simptomi, potek bolezni in zdravljenje

90 % okuženih ima asimptomatsko, latentno okužbo. Imunski sistem pogosto uspešno zaustavi infekcijo, vendar bakterija ostane v telesu. Ko se bolezen razvije, so simptomi običajno:

• dolgotrajen kašelj (pogosto s krvavim izpljunkom),
• bolečine v prsih pri dihanju ali kašlju,
• hujšanje,
• nočno potenje,
• utrujenost,
• blaga povišana telesna temperatura (do 37,5 °C).

Brez zdravljenja bolezen vodi v smrt v kar 50 % primerov. Zdravljenje aktivne tuberkuloze zahteva večmesečno antibiotično terapijo. Neupoštevanje predpisanega zdravljenja lahko vodi v razvoj odpornih oblik bolezni. Latentna tuberkuloza se zdravi preventivno z izoniazidom (INH) več mesecev, da se prepreči razvoj aktivne oblike. Pomembna je tudi pljučna rehabilitacija, ki izboljšuje kakovost življenja bolnikov. Fizioterapevtska obravnava zmanjšuje težave z dihanjem in vključuje dihalne vaje, vaje za mobilnost prsnega koša ter uporabo incentivne spirometrije.

Zaščitne maske pri delu s pacienti s tuberkulozo morajo biti N95 ali N99 (FFP2 ali FFP3). V ZDA morajo izpolnjevati standarde N95, ki zagotavljajo 95-odstotno učinkovitost filtracije, kot določa CDC/NIOSH. V Evropi je potreben standard FFP2 (92-odstotna filtracija), certificiran po evropski zakonodaji (CE).

Današnji izzivi in zanimivosti

1. Tuberkuloza je še vedno ena najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni. Leta 2023 je bilo zabeleženih 8,2 milijona novih primerov, umrlo pa je 1,25 milijona ljudi.
2. Bacili tuberkuloze so izjemno odporni – v vlažnih in temnih prostorih preživijo več mesecev, sončni žarki pa jih uničijo v nekaj minutah.
3. Tuberkuloza ostaja med tremi najsmrtonosnejšimi nalezljivimi boleznimi na svetu, skupaj z AIDS-om in malarijo.
4. Prvo cepivo za tuberkulozo, Bacillus Calmette-Guérin (BCG), je bilo razvito leta 1921, danes pa ga je prejelo več kot milijarda ljudi.
5. V obdobju romantike je tuberkuloza veljala za „ bolezen umetnikov“, saj so njeni simptomi, kot so bledica, vitkost in sijoče oči, veljali za ideal lepote.
6. Po ocenah WHO ostaja izkoreninjenje tuberkuloze velik globalni izziv.

Tuberkuloza v Sloveniji

V Sloveniji se pacienti s tuberkulozo zdravijo predvsem na Kliniki Golnik, kjer vodijo tudi Register tuberkuloze Republike Slovenije. V preteklosti so jo zdravili tudi v Topolšici in Valdoltri. Leta 2009 je prof. dr. Zvonka Zupančič Slavec izdala monografijo Tuberkuloza – kuga 19. in 20. stoletja na primeru sanatorija Golnik 1921–1998, ki podrobno obravnava tematiko.

Po podatkih Registra tuberkuloze RS je bilo v Sloveniji leta 2022 prijavljenih 74 primerov tuberkuloze (3,5 primera na 100.000 prebivalcev), od tega 42 moških, 31 žensk in en otrok.