14. november – Svetovni dan sladkorne bolezni

dr. Katja Kramberger

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, za katere je značilna previsoka koncentracija glukoze v krvi, kar poljudno imenujemo tudi previsok krvni sladkor. Sladkorna bolezen je v porastu tako v Sloveniji kot v svetu. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2), kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom. Po podatkih NIJZ je število oseb z znano sladkorno boleznijo v Sloveniji v letu 2022 ocenjeno na 145.200 oseb, kar je 3.400 več kot v letu 2021 in 6.100 več kot v letu 2020. Statistika v svetovnem merilu (po podatkih IDF) je sledeča:

• Leta 2021 je živelo s sladkorno boleznijo 537 milijonov ljudi (1 od 10 ljudi).
• Do leta 2030 naj bi se število povečalo na 643 milijonov.
• Eden od dveh odraslih s sladkorno boleznijo ostaja nediagnosticiran.
• Vsak peti bolnik s sladkorno boleznijo je starejši od 65 let.
• Sladkorna bolezen je leta 2021 povzročila 6,7 milijona smrti (1 na vsakih 5 sekund).

Mednarodna diabetična zveza (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 1991 razglasili svetovni dan sladkorne bolezni kot odziv na čedalje večjo zaskrbljenost zaradi naraščajoče grožnje za zdravje, ki jo predstavlja sladkorna bolezen. Svetovni dan sladkorne bolezni vsako leto obeležujemo 14. novembra, ko se spominjamo rojstva Fredericka Bantinga, kanadskega znanstvenika, ki je s svojim asistentom Charlesom Bestom v laboratoriju izoliral beljakovino, pozneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Svetovni dan sladkorne bolezni je največja kampanja ozaveščanja o sladkorni bolezni kot svetovnem javnozdravstvenem problemu ter o ukrepih za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje bolezni. Podporo aktivnostim ponazarja modri krog, ki predstavlja enotnost svetovne skupnosti oseb s sladkorno boleznijo kot odziv na epidemijo te bolezni.

Kampanja svetovnega dneva sladkorne bolezni je vsako leto posvečena izbrani temi, ki je aktualna eno leto ali več zaporednih let. Tema v obdobju 2024–2026 je Sladkorna bolezen in dobro počutje, katere namen je, da bi imeli vsi s sladkorno boleznijo možnost dobro živeti, z dostopom do oskrbe in podpore pri njihovem dobrem počutju.

Slovenija spada med države, ki zelo dobro preučujejo, kako najbolje preprečiti sladkorno bolezen, jo čim prej diagnosticirati in izboljšati oskrbo ljudi s sladkorno boleznijo. Na Ministrstvu za zdravje deluje skupina, ki vključuje strokovnjake, predstavnike pomembnih ustanov in predstavnike oseb s sladkorno boleznijo. Pripravila je prvi Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020, ki je dal veliko rezultatov. Ker pa še vedno obstajajo možnosti za izboljšanje, je pripravila izhodišča za Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 24. 6. 2021 kot strategijo razvoja na tem področju. Program dopolnjuje, nadgrajuje in se navezuje na aktivnosti, ki jih v Sloveniji izvajamo za preprečevanje in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni.

Zaradi svoje pogostosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic je sladkorna bolezen velik zdravstveni in socialni problem ter hkrati tudi izziv. Ključna je zgodnja diagnostika, saj lahko reši življenja in zmanjša tveganje za poznejše zaplete, ki vplivajo na kakovost življenja. Učinkovito obvladovanje sladkorne bolezni zahteva vsakodnevno skrb, redno spremljanje, zdrav način življenja in neprestano izobraževanje. Skrb za zdravje je predpogoj uspešnega obvladovanja sladkorne bolezni. Ustrezna prehrana in redno zmerno gibanje namreč ugodno vplivata na mnoge presnovne procese. Poleg tega zavestna skrb za telo in duha blagodejno vpliva na počutje slehernega posameznika in zmanjšuje stres. V zvezi z nastankom SBT2 je gibanje zelo pomemben zaščitni dejavnik, ki je neodvisen od telesne mase. Od leta 2020 imamo na voljo tudi urejena nacionalna priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob SBT2, ki so v pomoč zdravstvenim strokovnjakom pri vodenju pacienta skozi proces nefarmakološke terapije. Strokovnjaki z ustreznim znanjem so predvsem diplomirane medicinske sestre – edukatorice s certifikatom Specialna znanja o edukaciji bolnika s sladkorno boleznijo, diplomirane medicinske sestre s certifikatom za izvajanje delavnic o SBT2 v centrih za krepitev zdravja, klinični dietetiki z znanjem prehranske oskrbe osebe s sladkorno boleznijo ter fizioterapevti z ustreznim izobraževanjem na tem področju. Vse naštete bodoče strokovnjake izobražujemo tudi na Fakulteti za vede o zdravju.