OZAVEŠČANJE O REVMATSKIH BOLEZNIH JE KLJUČNEGA POMENA

asist. Nastja Podrekar Loredan, asist. Bernarda Helbel (UP FVZ)

Svetovni dan revmatskih bolezni, ki ga obeležujemo 12. oktobra, je namenjen ozaveščanju o revmatskih boleznih in spodbujanju boljšega razumevanja ter podpore posameznikom, ki se soočajo z njimi. Revmatične bolezni so skupina različnih avtoimunskih in vnetnih stanj, ki lahko vplivajo na sklepe, mišice, kite, kosti, kožo in druge dele telesa. Kljub temu, da so te bolezni razmeroma pogoste, ostajajo pogosto spregledane. Prav zato je ozaveščanje o revmatskih boleznih ključnega pomena, saj lahko pravočasno odkritje in zdravljenje izboljšata kakovost življenja posameznikov.

Dandanes poznamo več kot 100 revmatičnih bolezni, ki lahko nastanejo zaradi različnih, zaenkrat še ne povsem poznanih zunanjih in notranjih dejavnikov. Med seboj se razlikujejo po bolezenskem dogajanju, simptomih, znakih in zdravljenju. Vnetje je lahko v večji meri na področju notranje sklepne ovojnice (artritis), nasadišč hrbteničnih vezi (spondilitis), prisotne so lahko spremembe na sklepnem hrustancu (osteoartroza) ali pa na obsklepnih delih (zunajsklepni revmatizem). Lahko je prizadeto celotno telo, tudi koža, mišice, čutila, živčevje in druga tkiva ter notranji organi (sistemske bolezni vezivnega tkiva). Najpogostejše skupine revmatičnih bolezni so: osteoartroza, zunajsklepni revmatizem, vnetne revmatične bolezni, s kristali povzročena sklepna vnetja in sistemske bolezni vezivnega tkiva. Revmatične bolezni se lahko med seboj prepletajo oziroma prehajajo ena v drugo.

Vnetne revmatične bolezni lahko povzročijo zmanjšanje sklepne gibljivosti, mišične mase in moči ter tudi zmanjšanje kostne gostote. Za ohranjanje samostojnega življenja oseb z revmatskimi boleznimi je ključnega pomena redna telesna dejavnost. S ciljno in načrtno telesno vadbo ter zavestnim nadzorovanjem telesne drže med vsakodnevnimi aktivnostmi lahko zmanjšamo skrajšave mišic, vezi, ter drugih obsklepnih struktur, ki vodijo v zmanjšano gibljivost, manjšo mišično moč in slabo telesno vzdržljivost.

Ena izmed najpogostejših revmatskih bolezni je revmatoidni artritis, ki prizadene sklepe in povzroča bolečine, otekline ter deformacijo sklepov. Ker je letošnja tema svetovnega dneva fizioterapije artritis, vključujoč revmatoidni artritis, bomo nekaj več besed namenili temu obolenju.

Revmatoidni artritis je kronična, vnetna revmatična bolezen, ki lahko prizadene vse sklepe kot tudi obsklepna področja. Sprva so obojestransko boleči in otekli predvsem mali sklepi rok, stopal, zapestja in komolci. Kasneje se lahko vnetje razširi še na velike sklepe, kot so kolena, kolki in gležnji, redkeje na hrbtenico. Revmatoidni artritis je razširjen po vsem svetu in se pojavlja pri približno 1 % prebivalstva. V Sloveniji s to boleznijo živi približno 20.000 oseb. Revmatoidni artritis je pogostejši pri ženskah kot pri moških.

V preteklih letih je bil opažen velik napredek v zgodnjem ugotavljanju in zdravljenju revmatoidnega artritisa. Trenutno zdravila, ki bi bolezen popolnoma pozdravilo, še ni.  Kljub temu je zdravljenje bolezni ključnega pomena. Če bolezni ne zdravimo, lahko nastanejo nepopravljive spremembe na sklepih in drugih delih skeleta. Zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje revmatoidnega artritisa, delimo v dve skupini: zdravila, ki lajšajo znake bolezni (predvsem bolečine in vnetje) in zdravila, ki vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema. Poleg zdravljenja z zdravili je pomemben del rehabilitacije tudi fizioterapevtska obravnava.

Fizioterapevtski pristopi so pomemben del zdravljenja tako revmatičnih bolezni kot tudi revmatoidnega artritisa. Gibanje je izrednega pomena za vse obolele, neodvisno od tipa in področja nastanka obolenja, saj z gibanjem ohranjamo gibljivost sklepa, upočasnimo napredovanje bolezni, zmanjšamo bolečino in posledično izboljšamo kakovost življenja. Fizioterapevt usmerja in izobražuje paciente o varni vadbi, načrtuje individualen program vadbe, ki je prilagojen posamezniku z namenom ohranjanja gibljivosti, zmogljivosti in zmanjšanja bolečine. Določi cilje fizioterapevtske rehabilitacije in pomaga najti pravo ravnovesje med počitkom in aktivnostjo. Z usmerjenim zdravljenjem in pristopom lahko simptome revmatičnih bolezni obvladujemo in živimo bolj kakovostno življenje.

Svetovni dan revmatskih bolezni nas opominja, da lahko dosežemo večjo ozaveščenost, boljše zdravljenje in večjo podporo obolelim. Hkrati pa nas spodbuja, da se zavedamo, kako lahko revmatske bolezni vplivajo na vsakdanje življenje posameznika. Ljudje, ki trpijo za temi boleznimi, se pogosto soočajo z izzivi, kot so kronična bolečina, omejena gibljivost, utrujenost, depresija in druge težave. Zato je pomembno, da se posvetimo tudi psihosocialni podpori in celostnemu izboljšanju kakovosti življenja posameznikov.

Viri: Revmatoidni artritis. (b. d.). Pridobljeno 9. 10. 2023 s https://www.revma.net