NUDENJE PRVE POMOČI STAREJŠIM ODRASLIM OB SUMU NA ICV

Jasmina Irena Barać, mag. zdr. nege (UP FVZ)

Splošno znano je, da se življenjska doba tako v Sloveniji kot v svetu podaljšuje, s tem pa narašča število nenalezljivih kroničnih bolezni, ki se pogosteje pojavijo v starosti in zmanjšujejo kakovost življenja. Po uradni opredelitvi v slovenskem prostoru velja za starejšega odraslega oseba, ki je stara 65 let ali več.

Staranje je normalen fiziološki proces, katerega ne moremo preprečiti in prizadene vse telesne funkcije in organe. S staranjem se spremenimo v biološkem, psihološkem in socialnem smislu. Proces staranja lahko pospešijo različni vplivi okolja, predvsem bolezni, ki lahko povzročijo prezgodnje staranje organizma. Osnovna značilnost v procesu staranja je upočasnitev procesov in zmanjšano delovanje organskih sistemov ter celotnega organizma. V starosti se pogosteje pojavljajo in kopičijo kronične bolezni, kot so srčno žilne bolezni, bolezni dihal, gibal, rakave bolezni, poleg tega se pojavljajo določeni gerontološki sindromi ali pa bolezni, ki so skorajda izključno povezane s kasnejšimi življenjskimi obdobji (Poredoš, 2004). Vse to pomembno vpliva na odziv organizma pri nenadnih hudih bolezenskih stanjih in poškodbah (Žmavc, 2007).

Po podatkih NIJZ (2022) so srčno-žilne bolezni v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.

Glede nudenja prve pomoči pri možganski kapi je pomembno, da imajo tudi laiki znanje, da prepoznajo znake in simptome možganske kapi in da pravilno  ukrepajo,  kajti od pravočasnega prepoznavanja znakov in simptomov ter hitrega ukrepanja in zdravljenja je odvisno preživetje posameznika, obseg okvare in rehabilitacija, ter posledično kakovost življenja po možganski kapi. 

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje možgansko kap kot nenadno nastale  žariščne in globalne nevrološke znake in/ali simptome, ki nastanejo kot posledica motnje možganskega pretoka in trajajo več kot 24 ur. Gre za nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov, ki nastanejo zaradi prekinjenega dotoka krvi v možgane, zaradi česar pride do okvare možganskega tkiva (Švigelj, 2018). Glede na vzrok nastanka ločimo:

• Ishemično možgansko kap, ki nastane kot posledica zamašitve možganske žile s strdkom – ta je najpogostejša, in sicer se pojavi v 75 -do 85%;
• Hemoragično možgansko kap, ki nastane kot posledica krvavitve v možgane ali možganske ovojnice

Med dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi sodijo: povišan krvni tlak, hiperholesterolemija, sladkorna bolezen, atrijska fibrilacija, starost, spol, rasa, dednost, telesna neaktivnost, nezdrava prehrana in prekomerna telesna teža, kajenje, prekomerno pitje alkohola, koronarna bolezen, že prebolela možganska kap ali prehoden ishemični možganski napad. Na nekatere dejavnike tveganja lahko vplivamo sami, na nekatere ne moremo (Švigelj, n.d.).

Simptomi in znaki možganske kapi se razvijejo takoj po kapi, v nekaj sekundah ali minutah. Kažejo se glede na to, kateri del možganov je prizadet in v kolikšnem obsegu. Med najpogostejše simptome in znake sodijo: nezmožnost premikanja ali ohromelost ene strani telesa, mravljinčenje po prizadeti strani, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja govora, enostranske motnje vida ali dvojni vid, motnje ravnotežja, vrtoglavica s slabostjo in bruhanjem in  izguba zavesti. Lahko so prisotne vedenjske spremembe, motnje kratkotrajnega spomina, slabost in bruhanje, pri najhujših oblikah kapi so prizadete osnovne življenjske funkcije. Lahko pride tudi do hudega glavobola brez jasnega vzroka (Popović, 2022, Švigelj, n.d.).

Za laično prepoznavo možganske kapi je najlažje, če si zapomnimo akronim “GROM”. To je enostaven vodnik za prepoznavanje znakov možganske kapi in ukrepanje. Prve tri črke pomenijo enega od znakov možganske kapi, zadnja pomeni ukrepanje (Zupan, Švigelj in Žvan, 2015):

• G – govor (prizadet govor)

Bolnika prosimo, da za nami ponovi nek preprost stavek.

Zdrav človek ga bo brez težav ponovil, bolnik z akutno možgansko kapjo ga ne bo mogel ponoviti.

• R – roka (ohromelost)

Bolnika prosimo, da dvigne roke in jih zadrži v zraku.

Zdrav posameznik okončine dvigne in jih zadrži v zraku, bolnik z akutno možgansko kapjo prizadete okončine ne bo mogel dvigniti. Če nas bolnik ne razume, mu mi dvignemo okončine, prizadeta okončina bo takoj omahnila na podlago.

• O – obraz (povešen ustni kot, asimetrija pri nasmehu, spremenjen pogled)

Bolnika prosimo, da se nam nasmehne.

Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, pri bolniku z možgansko kapjo bo ustni kot povešen.

• M – minuta ali mudi se poklicati številko 112; ta črka nas opozarja, da je treba ukrepati zelo hitro. Pri oskrbi pacienta z možgansko kapjo je najpomembnejše, da pride v čim krajšem možnem času v bolnišnico na zdravstveno obravnavo. Imejmo v mislih: »Čas so možgani!«

Če prepoznamo kateregakoli od opisanih znakov, je ključnega pomena hitro ukrepanje (Zupan, Švigelj in Žvan, 2015):

• takoj brez odlašanja pokličemo reševalce na številko 112 in NE izbranega zdravnika. Povemo, da smo ob človeku, ki ima znake akutne možganske kapi, ter na kratko opišemo, kakšne znake opažamo.
• Zapišemo ali zapomnimo si čas nastanka znakov in simptomov – to je izjemno pomembno za nadaljnjo obravnavo v bolnišnici.
• Bolnika poležemo, odpnemo mu srajco, razrahljamo ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo in oviralo. Če je pri zavesti, ga poležemo v hrbtni položaj, ter mu podložimo vzglavje z blazino. Če je v nezavesti ali če bruha, ga namestimo v stabilni bočni položaj.
• Odstranimo morebitno zobno protezo in vzdržujemo prosto dihalno pot.
• Bolniku ne damo ne hrane ne pijače ne nobenih zdravil, tudi Aspirina ne, ker ne poznamo vzroka  možganske kapi  in mu z Aspirinom lahko stanje poslabšamo.
• Ves čas do prihoda reševalcev smo ob bolniku in ga skrbno opazujemo (lahko se mu poslabša stanje, lahko začne bruhati, lahko se pojavijo krči, epileptični napadi). V primeru, da preneha dihati, pričnemo z oživljanjem po ABC principu: sprostimo in vzdržujemo prosto dihalno pot, po potrebi nudimo umetno dihanje in zunanjo masažo srca.  Če umetnega dihanja ne želimo dajati, izvajamo neprekinjeno masažo srca.
• Pripravimo zdravstveno kartico in seznam zdravil, ki jih bolnik jemlje ter seznam bolezenskih stanj – pomembno je poznati bolnikove glavne bolezni, nedavne poškodbe, operacije, morebitne krvavitve iz prebavil, sečil in rodil, že utrpele znake možganske kapi in morebitne alergije, predvsem na zdravila.
• Ob prihodu ekipe nujne medicinske pomoči na kratko povemo, kaj opažamo pri bolniku, predvsem je pomemben čas nastanka simptomov, oziroma kdaj smo bolnika nazadnje videli v njegovem običajnem stanju, izročimo seznam zdravil in seznam spremljajočih bolezenskih stanj. Ko ekipa NMP bolnika odpelje v bolnišnico, je zaželeno, da gre nekdo od svojcev ali očividcev v sprejemno ambulanto bolnišnice, da bo lahko zdravniku podal dodatne informacije.

Pri starejših odraslih se pogosto zgodi, da na novo nastale znake možganske kapi ne povezujejo s kapjo, ampak jih pripišejo drugim boleznim in stanjem (npr. artritis, glavobol, utrujenost,…) in zato ne ukrepajo takoj (Kathleen, 2006). Nekateri, kadar doživijo možgansko kap, odlašajo s klicem, saj kap ne boli. Mislijo, da bo slabo počutje minilo, pri čemer ne pomislijo na možnost, da gre za možgansko kap, stanje se pa nato hitro poslabša (Švigelj, n.d.). Zgodi se tudi, da je odziv starejšega organizma na bolezensko dogajanje povsem neznačilen, zaradi slabše sposobnosti komuniciranja je tudi težje pridobiti uporabne podatke (Žmavc, 2007).

Možganska kap je nenaden dogodek, ki v trenutku spremeni življenje posameznika. Lahko ogrozi njegovo življenje ali povzroči invalidnost in tako lahko  samostojni posameznik čez noč postane odvisen od drugih. Poleg telesne invalidnosti se kot posledica možganske kapi lahko pojavijo še vedenjske in čustvene spremembe kognitivne motnje in socialna izolacija.

VIRI:

Kathleen, M. (2006). Stroke prevention and management in older adults. Journal of cardiovascular nursing, 21(5), 21-26. Pridobljeno s https://journals.lww.com/jcnjournal/abstract/2006/09001/stroke_prevention_and_management_in_older_adults.6.aspx

NIJZ (2022). Srčno-žilne bolezni. Pridobljeno 30.8.2022 s https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/srcno-zilne-bolezni/

Poredoš, P. (2004). Zdravstveni problemi starostnikov. Zdravniški vestnik, 73(10), 753-756. Pridobljeno s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AJHRNSHX

Popovič,  D. (2022). Ali lahko preprečimo možgansko kap? Pomurska obzorja, 16(1), 75–82. Pridobljeno s https://doi.org/10.18690/pomurska-obzorja.9.16.75-82.2022

Švigelj, V. (n.d.). Atrijska fibrilacija – dejavniki tveganja za možgansko kap z najhujšimi posledicami. Pridobljeno 4.9.2023 s  24-Atrijska_fibrilacija.pdf (zdruzenjecvb.com)

Švigelj, V. (2018). Možganska kap. Pridobljeno 2.9.2023 s https://viktorsvigelj.si/zdravstveni-pregled/mozganska-kap/

Zupan, M., Švigelj, V. in Žvan, B. (2015). Klinična pot Telekap. Pridobljeno 30. 8. 2023 s  https://www.sb-ms.si/upload/files/klinicne_poti/klinicna_pot-telekap_2015.pdf

Žmavc, A. (2007). Obravnava ogroženega starostnika v predbolnišnični nujni medicinski pomoči. V A. Posavec (ur.), Nujna obravnava starostnika v predbolnišničnem okolju: zbornik predavanj/ Strokovni seminar 2007, Čatež, 20.-21. april 2007 (str. 11-18). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – ZDMSBZTS, Sekcija reševalcev v zdravstvu. Pridobljeno s http://www.zbornica-zveza.si/sl/e-knjiznica/zborniki-strokovnih-sekcij