Svetovni dan fizioterapije 2024: Bolečina v spodnjem delu hrbta

asist. Bernarda Helbel

Bolečina v spodnjem delu hrbta je glavni vzrok nezmožnosti na svetu. Dosedanja literatura navaja, da jo bo najverjetneje izkusil vsak posameznik vsaj enkrat v življenju. Na srečo pa bo le pri manjšem delu populacije le ta prešla v kronično bolečino. Današnji svetovni dan fizioterapije bomo namenili razbijanju mitov o bolečini v spodnjem delu hrbta in vlogi fizioterapevta v obravnavi le te.

Ena najpogostejših zmot, ko govorimo o bolečini v spodnjem delu hrbta, je prepričanje, da so za njen nastanek pogosto krivi sklanjanje, nošenje bremen in napačna drža med sedenjem. Teorija se pogosto podkrepi z argumentom, da bomo s pogostim sklanjanjem in nošenjem bremen obrabili hrbtenico, vendar ni tako. S prenašanjem lažjih vsakodnevnih bremen ter kratkotrajnim sklanjanjem, hrbtenice ne bomo obrabili. S povečanjem mišične moči hrbtnih mišic, ki ga dosežemo z usmerjeno vadbo s postopnim povečevanjem obremenitev, se bomo lahko sklanjali, dvigovali in nosili bremena brez večjih težav. Torej lahko z vadbo delujemo preventivno in zmanjšamo možnost za pojav bolečine v spodnjem delu hrbta.

Ko se pojavi bolečina, večina ljudi povezuje intenziteto bolečine, torej kako močno boli, s tem kako resna je patologija. Na srečo večina primerov bolečin v spodnjem delu hrbta ni nevarnih ali povezanih z resno poškodbo tkiva ali z življenje ogrožajočimi patologijami. Ko pride do bolečine v spodnjem delu hrbta, bodisi zaradi akutne poškodbe ali ponovnega poslabšanja kroničnih simptomov, se sicer priporočata mirovanje in počitek. Priporočeno obdobje mirovanja pa je veliko krajše, kot jo interpretira večina ljudi. Lažja vadba in postopno vračanje k vsakodnevnim aktivnostim je namreč bistvenega pomena za rehabilitacijo.

Prav telesna vadba je ena izmed poglavitnih komponent obravnave bolečine v spodnjem delu hrbta. Za obvladovanje bolečine, se sodeč po literaturi, prehitro odloča za operativna zdravljenja in medikamentozno zdravljenje. Študije dokazujejo, da so tovrstni pristopi redko dolgoročno učinkoviti in pogosto zahtevajo ponovno kirurško intervencijo. Telesna vadba in samoobravnava, sta pokazali enako učinkovitost pri obvladovanju bolečine z bistveno manjšim tveganjem.

Telesno vadbo je treba vključevati skozi vsa obdobja življenja. Pogosto posamezniki za nastanek bolečine v spodnjem delu hrbta krivijo staranje. Kljub temu da se s starenjem povečuje verjetnost za pojav bolečine v spodnjem delu hrbta, dodaten problem predstavlja pridružena izguba moči, ki nastane zaradi zmanjšane aktivnosti in izgube mišične mase. Ne glede na starostno obdobje so vzroki za pojav bolečine v spodnjem delu hrbta zelo raznoliki.

Pojavlja se prepričanje, da za diagnosticiranje vzroka bolečine nujno potrebujemo MRI ali slikanje RTG. Dokazano je bilo, da omenjena slikovna diagnostika le redko pokaže vzrok za bolečino v spodnjem delu hrbta. Najdbe, kot so degeneracija diska in artroza, so pogosta in normalna pri večini ljudi, ki nimajo bolečine, še posebej pri višji starosti in so lahko naključna ter nepovezana s simptomi, ki jih pacient izkuša.

Kar 90 % bolečin v spodnjem delu hrbta je nespecifičnih. Slednje pomeni, da ne moremo identificirali le ene točno določene strukture (mišica, sklep, ligament, disk), ki bi bila direktno odgovorna za njen nastanek. Na njen nastanek vpliva več dejavnikov, od bioloških do psiholoških in socialnih. Večkrat gre za kombinacijo dejavnikov, ki jih le s slikovno diagnostiko ne moremo ovrednotiti.

Ne glede na rezultate diagnostike se je potrebno obravnave bolečine v spodnjem delu hrbta lotiti celostno in na prvo mesto postaviti pacienta kot aktivnega udeleženca v procesu lastne rehabilitacije, saj lahko kronična bolečina v spodnjem delu hrbta močno vpliva na kvaliteto življenja posameznika. Pogosto je povezana z občutkom nemoči, manj optimalnimi življenjskimi navadami in težavami pri opravljanju poklica in vključevanjem v socialne aktivnosti. Zato za obravnavo kronične bolečine v spodnjem delu hrbta fizioterapevti uporabljajo biopsihosocialni model. Ta je sestavljen iz treh dimenzij. Prva dimenzija s predpono bio- se nanaša na fizične vidike bolečine, ti se raziščejo v sodelovanju z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci in sodelavci.  Druga dimenzija modela s predpono psiho- se osredotoča na čustven in psihološki vpliv, ki ga ima bolečina v spodnjem delu hrbta in evalvira način kako se posameznik z njo srečuje, ocenjuje nivoje stresa ter analizira kako posameznik bolečino dojema. Zadnja dimenzija s predpono soc- ovrednoti družinsko in širše socialno življenje, kakšne podpore je pacient deležen, kakšna je narava službe, ki jo posameznik opravlja in podobno. Biopsihosocialni model je univerzalno aplikativen pri različnih patologijah in sodi v nabor temeljnih veščin fizioterapevta.

Vloga fizioterapevta pri obravnavi bolečine v spodnjem delu hrbta je nepogrešljiva v vseh fazah rehabilitacije, saj lahko preko uporabe biopsihosocialnega modela razvije celosten pristop in strategijo za obravnavo bolečine, ki vključuje izobraževalne programe, ki podpirajo predajo znanja o nastanku in obravnavi bolečine na pacientu prilagojen način in ga s tem opolnomoči za razvoj samooskrbnih strategij.

Potreben je razvoj individualiziranega programa vadbe, saj se je telesna vadba izkazala kot ena izmed najbolj učinkovitih intervencij za obravnavo bolečine v spodnjem delu hrbta. Fizioterapevt lahko nudi podporo pri razvijanju bolj aktivnega življenjskega sloga in zmanjšanju sedentarnega vedenja, ki predstavlja enega večjih dejavnikov tveganja za pojav bolečine v spodnjem delu hrbta. Poleg tega fizioterapija zmanjšuje potrebo po medikamentoznem zdravljenju in invazivnih posegih ter spodbuja pacienta k aktivnemu sodelovanju pri lastni rehabilitaciji. Le vzajemno sodelovanje vseh članov tima omogoča celostno obravnavo bolečine v spodnjem delu hrbta in nepogrešljiv del tega tima je pacient.

Bolečina v spodnjem delu hrbta je stanje, ki zahteva več kot le hitro rešitev; terja preobrazbo v našem dojemanju bolečine, telesa in zdravja. S celostnim pristopom, ki vključuje telesno vadbo in biopsihosocialni model, fizioterapevti postavljajo temelje za trajno obvladovanje bolečine. Ne gre le za lajšanje simptomov, temveč za opolnomočenje posameznika, da postane aktiven soustvarjalec svojega zdravja.

Združenje fizioterapevtov Slovenije je ob svetovnem dnevu fizioterapije objavilo promocijsko gradivo za obeleževanje svetovnega dneva fizioterapije in promocijo letošnje teme: Bolečina v spodnjem delu hrbta. Več na povezavi.