4. marca obeležujemo svetovni dan debelosti
Debelost – kronična bolezen modernega človeka
asist. Luka Kejžar
Na svetovni ravni se je od leta 1990 debelost med odraslimi osebami podvojila, med mladostniki pa se je povečala za štirikrat. Uravnavanje odvečne telesne mase je zapleten problem, s katerim se sooča vse večji del populacije in vse bolj pomembno je, da se na družbenem nivoju ozavešča o lastnostih debelosti, ki je že več desetletij prepoznana kot kronično obolenje. Razumevanje problema je ključno, če želimo kot posamezniki učinkovito pristopiti k odpravljanju debelosti in zmanjševanju stigme, ki je še vedno prisotna na družbeni ravni.
V uravnavanje telesne mase se vpleta ogromno dejavnikov, ki presegajo tipično idejo o razliki med skupnem vnosu kalorij (kCal) in nivoju telesne dejavnosti (MET). Na debelost vplivajo okolje v katerem posameznik odrašča in biva, posameznikova biologija, ki je genetsko pogojena ter vedenjske, psihosocialne in socioekonomske lastnosti posameznika in oseb, ki tvorijo družbo, v kateri posameznik biva.
V biološkem smislu je hranjenje odvečne energije v obliki maščobnih zalog razvojna prednost, saj omogoča preživetje v primeru pomanjkanja hrane. Gre za genetsko lastnost, ki se prenaša iz staršev na otroke, kar privede do tega, da imajo določeni posamezniki potencial, da so lahko hitreje in bolj izpostavljeni pridobivanju odvečne telesne mase.
V uravnavanje telesne mase so vpleteni tudi mnogi hormoni. Pogosto zasledimo omembe leptina in grelina. Slednja sta vpletena v uravnavanje občutka sitosti in lakote. Izkaže se, da so ravni teh dveh hormonov spremenjene pri posameznikih s prekomerno telesno maso. Grelin, ki sporoča lakoto, je povišan, leptin, ki sporoča sitost, pa znižan. Problematično je dejstvo, da se ravni teh dveh hormonov ne vrnejo v normalno, tudi ko posamezniki shujšajo. V študijah so bile ravni spremenjene tudi leto dni po hujšanju. Debelost tudi vpliva na nivoje stresnih hormonov, ne primer kortizola, ki so običajno prav tako povišani. Slednji negativno vplivajo na kakovost spanca, kar privede do povečanega občutka utrujenosti. Telo to zazna kot primanjkljaj energije in se odzove s povečanim občutkom lahkote.
Ob večji izgubi odvečne telesne mase se prav tako spremeni delovanje našega metabolizma. Zmanjša se poraba energije, saj telo postane bolj energetsko učinkovito, kar pogosto privede do hitrega pridobivanja odvečne telesne mase, ko posamezniki prekinejo dieto in pričnejo jesti normalne količine hrane.
Uravnavanje telesne mase torej ni enostaven proces in prav tako trajna rešitev ni začasna sprememba prehrane (kalorijski deficit) in povečana telesna aktivnost. Prava rešitev je v spremembi življenjskega sloga, kar zajema mnogo sprememb, vključno s prehrano in gibanjem. Vendar morajo biti te spremembe postopne in trajne, izvedene ob podpori zdravstvene stroke, družine in ostalih posameznikov, ki tvorijo našo socialno mrežo.