4. marca obeležujemo svetovni dan debelosti
Svetovni dan debelosti 2025 – Spreminjanje sistemov za bolj zdrava življenja
Asist. Tanja Črešnovar
Vsako leto 4. marca obeležujemo Svetovni dan debelosti, s katerim želimo opozoriti na globalno epidemijo debelosti in njen vpliv na zdravje posameznika ter družbe.
Debelost ni zgolj dejavnik tveganja za razvoj drugih bolezni, temveč je bolezen sama po sebi. Svetovna zdravstvena organizacija jo je že leta 1948 formalno vključila v Mednarodno klasifikacijo bolezni, s čimer je priznala njeno kompleksnost in resnost. Kljub temu še danes, več kot sedem desetletij kasneje, debelost pogosto dojemamo kot osebni neuspeh, nezdravo vedenje ali estetski problem, pri čemer je v družbi še vedno prisotna velika stigma. Podatki nacionalne raziskave »Z zdravjem povezan vedenjski slog« iz leta 2020 kažejo, da ima v Sloveniji kar 39 % prebivalcev čezmerno telesno maso, približno 20 % pa debelost. Zaskrbljujoče je, da se delež debelosti povečuje tudi pri otrocih in mladostnikih. Podatki raziskave “Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju” kažejo, da ima 23 % 15-letnikov prekomerno telesno maso ali debelost. Na globalni ravni se ocenjuje, da bo do leta 2035 z debelostjo živelo kar 1,9 milijarde ljudi, kar pomeni, vsak četrti posameznik.
Debelost je v prvi vrsti posledica kroničnega energijskega neravnovesja – vnos energije v telo je višji od porabe, presežek se kopiči v obliki maščobnih zalog. Vendar pa k nastanku debelosti prispevajo zapleteni prepleti med biološkimi, vedenjskimi, socialnimi in okoljskimi dejavniki. Ključno vlogo pri njenem hitrem porastu ima sodobno okolje, ki spodbuja debelost, saj ponuja enostaven dostop do hrane z veliko energijsko gostoto, ki vsebuje velik delež maščobe, soli, sladkorja ter pijače, prevladujoč sedeč način življenja pa sorazmerno zmanjšuje redno telesno aktivnost. Poleg tega je v takšnem okolju težavno vzdrževanje izgubljene telesne mase. Ko posameznik poskuša znižati telesno maso, se v telesu pojavijo hormonske spremembe, ki povečajo apetit in upočasnijo presnovo v mirovanju, kar otežuje dolgoročno vzdrževanje znižane telesne mase. Intervencije za zdravljenje debelosti pri kateri je standardna energijska restrikcija, običajno privedejo do hitrega začetnega znižanja telesne mase (-5 do 9% začetne telesne mase v 3-6 mesecih) nato pa se telesna masa postopoma poveča. Ocenjuje se, da le 20% odraslih s prekomerno telesno maso ali debelostjo, ki znižajo telesno maso, uspešno ohrani ≥ 10% znižane telesne mase vsaj eno leto. Zaradi vseh zgoraj opisanih dejavnikov je potrebno k obravnavi debelosti postopati celostno in sistemsko.
Kampanja World Obesity Day letošnji Svetovni dan debelosti obeležuje pod geslom »Spreminjanje sistemov za bolj zdrava življenja«, z naslednjim ključnim sporočilom: “Predolgo so bili odzivi na krizo debelosti osredotočeni na posameznike. Čas je, da svojo pozornost preusmerimo na sisteme, ki nas puščajo na cedilu – zdravstveni sistemi, vladni sistemi, prehranski sistemi, mediji ter okolja, v katerih delamo in živimo. Vsi ti sistemi prispevajo k naraščajoči stopnji debelosti po vsem svetu. Skupaj moramo zahtevati spremembe teh sistemov, pri čemer morajo biti ljudje, ki živijo z debelostjo, v ospredju tega poziva. Prav tako moramo prepoznati debelost kot zapleteno in kronično bolezen, ki je hkrati tudi dejavnik tveganja za druge bolezni. Ukrepanje proti debelosti je ključen korak pri zmanjševanju globalnega bremena drugih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in rak. Le s skupnimi močmi – vlade, zdravstveni delavci, zagovorniki in javnost – lahko preoblikujemo naše sisteme in ustvarimo bolj zdravo prihodnost za vse ljudi po svetu.”