4. februarja obeležujemo SVETOVNI DAN BOJA PROTI RAKU.
Kot izobraževalno-raziskovalna ustanova imamo pomembno vlogo pri obvladovanju tega velikega javnozdravstvenega problema
dr. Katja Kramberger (UP FVZ)
Vsako leto 4. februarja pod okriljem Mednarodne zveze za obvladovanje raka (UICC) obeležujemo svetovni dan boja proti raku, mednarodni dan za ozaveščanje o raku ter spodbujanje preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja raka. Letos poteka zadnje leto kampanje pod geslom ”Zmanjšajmo neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom”, s poudarkom na implementaciji načrta in apelom na odločevalce v zdravstvenem sistemu. Tako Ministrstvo za zdravje kot Onkološki inštitut (OI) Ljubljana ob tej priložnosti izpostavljata, da je sistematično in dolgoročno zmanjševanje bremena raka mogoče le s celovitim obvladovanjem, ki ga v Sloveniji uresničujemo z državnim programom obvladovanja raka (DPOR). Glavni namen DPOR 2022–2026 je vsem državljanom zagotavljati enakost v dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev na področju raka na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Dokument zavezuje k okrepljeni primarni preventivi, k čim bolj enakim možnostim za zdrave izbire posameznika, s katerimi preprečujemo nastanek raka, k izvajanju dokazano učinkovitih presejalnih programov za raka, k čim zgodnejši diagnostiki raka ter dolgoročno čim boljšim izidom pri celoviti obravnavi raka, vključno s celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo.
Rak ni ena sama bolezen, pač pa več sto različnih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne, bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Med nevarnostnimi dejavniki so najpomembnejši tisti, ki so posledica življenjskih navad, saj je življenjski slog v veliki meri v rokah posameznika, nanj pa vplivajo tudi družba, v kateri posameznik živi in javnozdravstveni ukrepi, ki so mu na voljo. Zavedati pa se je treba, da k povečanju števila bolnikov z rakom najbolj prispeva staranje prebivalstva. Rak je z redkimi izjemami bolezen starejših ljudi in čim starejše je prebivalstvo, več je v njem bolnikov z rakom. Ker se življenjska doba prebivalstva daljša, je pričakovati, da bo breme te bolezni pri nas vse večje. Rak je zato pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe in obvladovanju te bolezni bo treba posvečati vse več pozornosti.
Vsako leto po svetu za rakom na novo zboli 17 milijonov ljudi, 10 milijonov jih umre. Po podatkih Registra raka v Sloveniji zboli vsako leto 15.000 ljudi. Med nami živi že več kot 110.000 oseb, ki so kadar koli zbolele zaradi ene od rakavih bolezni. Trenutno je rak v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti pri moških in drugi najpogostejši pri ženskah. Pri moških zavzemata nemelanomski kožni rak in rak prostate vsak petino vseh rakov, sledijo pljučni rak in rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši nemelanomski kožni rak, sledi rak dojke, ki predstavlja petino vseh rakov, nato pa še pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Najpogostejši raki pri nas so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Ogroženost z njimi je tako treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive. Več kot tretjino primerov raka je namreč mogoče preprečiti, drugo tretjino je mogoče pozdraviti, če bolezen odkrijemo zgodaj in jo pravilno zdravimo. Z izvajanjem strategij za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka lahko vsako leto rešimo veliko življenj. Presejalni programi za rake, ki jih priporoča Svet Evropske zveze in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, ter zgodnje odkrivanje bodo zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke in rakom materničnega vratu.
Kot izobraževalno-raziskovalna ustanova imamo pomembno vlogo pri obvladovanju tega velikega javnozdravstvenega problema. Naši zaposleni pod okriljem OI raziskujejo uporabo elektroporacije kot dostavnega sistema za vnos kemoterapevtikov v celice in kot metodo zdravljenja raka, pri čemer dosegajo prebojne rezultate. Nadalje izobražujemo kader medicinskih sester, ki bodo lahko delovale pri negi in paliativni oskrbi bolnikov, ter fizioterapevte in kineziologe, ki bodo pripomogli k celostni rehabilitaciji pacientov. Pri rakavih bolnikih je izrednega pomena tudi pravilna prehrana. Rakasta bolezen in njeno zdravljenje povzročata spremenjeno presnovo in pojav neželenih učinkov ter tako povečujeta tveganje za neustrezen vnos hranil v telo. Vemo tudi, da je uspeh prehranske terapije bistveno boljši pri bolnikih, ki so telesno dejavni, kar kaže na pomen celostnega pristopa pri obravnavi rakavega bolnika, pri čemer sta nepogrešljiva strokovnjaka tako klinični dietetik kot kineziolog.
Danes vemo o raku več kot kdaj koli prej. Vlaganja v raziskave in razvoj so rezultirala v izjemnih prebojih na področju diagnostike in zdravljenja, ki naj bo predvsem dostopno vsem. Srečo imamo, da živimo v državi, ki stremi k temu.
Viri:
Onkologija.org https://www.onkologija.org/4-februar-svetovni-dan-boja-proti-raku/
DPOR.si https://www.dpor.si/novice/sprejet-je-drzavni-program-obvladovanja-raka-do-leta-2026/
Slora.si http://www.slora.si/oraku;jsessionid=7050880EEA0666914F2B9725F223CC2B
Worldcancerday.org https://www.worldcancerday.org/about/2022-2024-world-cancer-day-campaign
