Odvisnost ali svoboda? Izberimo zdravje!

 viš. pred. Urška Bogataj

Svetovni dan boja proti odvisnostim, ki ga obeležujemo 11. novembra, opozarja na perečo problematiko, ki prizadene posameznike, njihove bližnje ter celotno družbo. Pri odvisnostih govorimo o kompleksnem javnozdravstvenem izzivu, ki zahteva interdisciplinaren in celovit pristop k preprečevanju, zgodnjemu odkrivanju in učinkoviti obravnavi. V tem kontekstu postaja vse bolj pomembno, da razumemo tako tradicionalne oblike zasvojenosti, kot so odvisnosti od psihoaktivnih substanc, kot tudi novejše, nekemične oblike zasvojenosti, ki vključujejo prekomerno uporabo interneta, zasvojenost z igrami na srečo, pretirano udejstvovanje na socialnih omrežjih idr.

Zloraba alkohola ostaja ena izmed najbolj razširjenih oblik kemične odvisnosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto zaradi posledic zlorabe alkohola umre približno 3 milijone ljudi. Prav tako se pri odvisnostih od prepovedanih drog pojavljajo številne zdravstvene, psihološke in socialne posledice, kot so poslabšanje zdravja, težave v medosebnih odnosih in socialno-ekonomske težave. Dejavniki tveganja za razvoj odvisnosti vključujejo preplet genetskih, psiholoških in socialnih vplivov. Genetska nagnjenost prispeva k večji dovzetnosti za zasvojenost, vendar to ni edini razlog za razvoj odvisnosti. K uporabi alkohola pogosto prispevajo tudi težavne življenjske okoliščine, slabše razvite strategije obvladovanja stresa, socialni vpliv (npr. vrstniško popivanje), zgodnja izpostavljenost alkoholu in nezdrav življenjski slog. Odvisnost ni posledica šibkega značaja ali pomanjkanja volje, temveč gre za resno duševno motnjo, ki zahteva celostno obravnavo in zdravljenje, usmerjeno tako v telesne kot duševne vidike odvisnosti. Pri pitju alkohola je za zdrave odrasle pomembno zavedanje o meji manj tveganega pitja, saj s tem zmanjšamo verjetnost zdravstvenih posledic. Ta meja predstavlja količino, ki je za večino zdravih odraslih še sprejemljiva (ne priporočljiva!). Več informacij najdete na https://www.sopa.si/.

V zadnjih desetletjih pa smo priča porastu nekemičnih oblik zasvojenosti, ki imajo prav tako pomemben vpliv na psihofizično zdravje posameznikov in njihovo socialno funkcioniranje. Nekemične zasvojenosti imajo pogosto podobne psihološke in nevrološke osnove kot zasvojenosti s substancami. Oba tipa zasvojenosti delujeta na sistem nagrajevanja v možganih, pri čemer se sproščajo dopamin in drugi nevrotransmitorji, ki krepijo občutek užitka in nagrajenosti. Kljub temu, da pri nekemičnih zasvojenostih ni fizičnega vnosa substanc, so lahko posledice enako resne in zahtevajo enako pozornost pri obravnavi. Te oblike zasvojenosti vključujejo pretirano uporabo digitalnih tehnologij, ki lahko vodi do zasvojenosti z internetom, socialnimi omrežji, mobilnimi napravami, spletnimi igrami in drugo. Po podatkih raziskav naj bi imela digitalna zasvojenost negativne učinke na duševno zdravje, saj lahko prispeva k razvoju anksioznosti, depresije, težavam z zbranostjo ter zmanjšani kakovosti medosebnih odnosov.

Svetovni dan boja proti zasvojenosti nas tako opominja na potrebo po večjem zavedanju, preventivnih programih in dostopu do celostne obravnave za vse oblike zasvojenosti. Celostno obvladovanje te problematike pa zahteva sodelovanje vseh sektorjev – od zdravstva in izobraževanja do družinskih in delovnih okolij.

Vsak korak k ozaveščenosti in podpiranju zdravih življenjskih izbir šteje – bodisi zase ali za druge. Skupaj lahko ustvarimo družbo, kjer vsak posameznik najde moč za svobodno življenje, neobremenjeno s težo zasvojenosti.