Pred. Ines Dujc, mag. zdr. nege 

Vsako leto 31. januarja obeležujemo svetovni dan boja proti kajenju, ki ga je leta 1987 razglasila svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Namen tega dne je ozaveščanje o škodljivih posledicah kajenja in spodbujanje ljudi k opustitvi te nezdrave navade.

Kajenje je eden glavnih dejavnikov tveganja za številne bolezni, vključno s srčno-žilnimi obolenji, rakavimi obolenji in boleznimi dihal. Poleg škodljivih učinkov kajenja na zdravje ima kajenje in tobačna industrija vpliv tudi na onesnaževanje zraka, ter kopičenju odpadkov, saj so cigaretni ogorki med najpogostejšimi oblikami odpadkov na svetu. Po statističnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kadi približno 19 % odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 74 let, kar predstavlja okoli 277.000 ljudi. V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre 10 oseb, kar pomeni približno 3.600 smrti letno.

Preprečevanje kajenja se začne z izobraževanjem in ozaveščanjem. Mladostniki so še posebej ranljivi za začetek kajenja, zato je pomembno, da jim že zgodaj predstavimo tveganja in posledice te navade. S kajenjem se ljudje najpogosteje srečajo v adolescenci, zasvojenost z nikotinom se pri mladostnikih razvije hitro in tako posameznik postane doživljenjski uporabnik tobačnih izdelkov. Poleg tradicionalnega kajenja se zvišujejo tudi odstotki uporabnikov novejših in netradicionalnih tobačnih izdelkov, kot so elektronske cigarete, vodne pipe in brezdimni tobačni izdelki, kar je izrazitejše pri mladostnikih kot pri odraslih. Zato je ozaveščanje mladostnikov eden ključnih ukrepov v boju proti kajenju in razvoju nikotinske odvisnosti.

Za tiste, ki želijo opustiti kajenje, je na voljo več možnosti, kako se znebiti te nezdrave navade. V Sloveniji je na voljo več brezplačnih oblik pomoči pri opuščanju kajenja. V zdravstvenih domovih usposobljeni strokovnjaki v okviru Zdravstveno-vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja nudijo podporo tako v obliki skupinskih delavnic kot individualnega svetovanja. Poleg tega Nacionalni inštitut za javno zdravje zagotavlja brezplačno anonimno telefonsko številko 080 2777, ki je navedena na vsaki cigaretni škatlici in na katero se lahko obrnejo vsi, ki potrebujejo pomoč pri opuščanju kajenja.

Poleg podpore in svetovanja strokovnjakov si lahko pri opustitvi kajenja pomagamo z različnimi pristopi. Eden ključnih korakov je določitev jasnega datuma, ko bomo prenehali kaditi. Ta odločitev nam pomaga, da se psihično pripravimo in osredotočimo na cilj. Vsak dan brez cigarete je zmaga, ki nam še dodatno krepi motivacijo. Prav tako lahko prepoznamo sprožilce, ki nas spodbujajo h kajenju (npr. stres, pitje kave) in se naučimo te situacije obvladovati na drugačen način, na primer z globokim dihanjem, sprehodi ali pitjem vode. Kajenje lahko nadomestimo z zdravimi navadami kot so telesna dejavnost ali skodelica zeliščnega čaja. Ena izmed oblik pomoči so tudi različne nikotinske nadomestne terapije kot so obliži in žvečilni gumiji. Pomembna je tudi podpora bližnjih saj je lahko izjemno koristna pri vzdrževanju motivacije. Opustitev kajenja je lahko težka, vendar je vsekakor mogoča. S pravim pristopom, podporo in vztrajnostjo lahko premagamo to odvisnost in si povrnemo zdravje ter kakovost življenja.

Vsak posameznik ima moč, da prispeva k bolj zdravemu in čistejšemu svetu. Naj bo letošnji Svetovni dan boja proti kajenju priložnost za razmislek in korak k bolj zdravemu življenju brez kajenja.