Razumeti bolečino – korak k boljšemu življenju

doc. dr. Denisa Manojlović Ivezić

Ob svetovnem dnevu boja proti bolečini namenjamo pozornost bolečini kot izkušnji, ki jo pozna vsak posameznik, čeprav jo pogosto razumemo preveč poenostavljeno. Bolečina lahko za kratek čas prekine naše vsakodnevne dejavnosti, lahko pa postane dolgotrajna spremljevalka, ki vpliva na spanje, delovno sposobnost, odnose in samostojnost. Ta dan je zato priložnost za ozaveščanje o sodobnem razumevanju in obvladovanju bolečine, pa tudi za razmislek o besedah, ki jih uporabljamo: ali je »boj proti bolečini« najboljše izhodišče? Morda lahko pomemben korak naredimo prav takrat, ko jo začnemo bolje razumeti.

Mednarodno združenje za proučevanje bolečine (International Association for the Study of Pain; IASP) poudarja, da bolečina hkrati združuje čutno in čustveno izkušnjo, ki je povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Bolečina je predvsem osebna izkušnja, na katero v različnih razmerjih vplivajo številni biološki, psihološki in socialni dejavniki. Prav zaradi raznolikega prepletanja teh dejavnikov bolečine ne moremo pojasniti zgolj s stanjem posamezne mišice, sklepa ali drugega tkiva. Pomembno je tudi, da posameznikovo poročanje o bolečini spoštujemo. Odsotnost jasne razlage na slikovnih preiskavah ali testih ne pomeni, da bolečina ni resnična ali da si jo človek izmišljuje. Zavedati se moramo, da je bolečina vedno subjektivna izkušnja in, da si ne moramo predstavljati koliko in kako jo doživlja naš pacient ali bližnja oseba, ki to izkušnjo doživlja.

Za boljše razumevanje bolečine je poleg osebnega doživljanja pomembno upoštevati tudi njeno trajanje, pri čemer razlikujemo med akutno in kronično bolečino. Akutna bolečina ima pogosto pomembno zaščitno vlogo: opozori nas na poškodbo ali bolezen ter nas spodbudi, da poiščemo pomoč in prilagodimo aktivnosti. Pri bolečini, ki vztraja ali se ponavlja več kot tri mesece, govorimo o kronični bolečini. Prav kronična bolečina je tista, ki povzroča glavobole zdravstvenim strokovnjakom in pacientom po celem svetu, saj je precej zahtevnejša za obvladovanje v primerjavi z akutno bolečino, pri kateri vemo, kaj jo povzroča in kako naj bi potekal proces okrevanja. Kronična bolečina je običajno povezana z dolgotrajno boleznijo, različnimi poškodbami ali stanji, pri čemeru vztraja tudi po pričakovanem obdobju celjenja tkiva. Lahko je tudi povezana z različnimi psihosocialnimi stanju, ki vplivajo na intenzivnost njenega zaznavanja. Njena subjektivno ocenjena jakost zato ni vedno neposreden pokazatelj obsega poškodbe tkiva. Pri nekaterih ljudeh lahko živčni sistem sčasoma postane občutljivejši, zato lahko tudi dražljaji, ki običajno niso boleči, sprožijo bolečino. Razumevanje teh sprememb pomaga pojasniti vztrajanje bolečine in usmerjati njeno obravnavo.

Vodilne evropske in svetovne organizacije za preučevanje bolečine, kot sta Evropska federacija za bolečino (European Pain Federation; EFIC) in IASP zagovarjata biopsihosocialni pristop, ki upošteva tako biološke, kot tudi psihološke in socialne dejavnike z doživljanjem bolečine. Pri razumevanju bolečine so tako poleg zdravstvenega stanja pomembni tudi spanje, stres, prepričanja o bolečini in lastnem telesu, delovno okolje in podpora bližnjih. Upoštevanje teh dejavnikov ne zmanjšuje pomena telesnih procesov in ne pomeni, da je bolečina »samo v glavi«, temveč omogoča celovitejši pogled na posameznika in odpira več možnosti za pomoč.

Prav tu lahko premislimo tudi o predstavi nenehnega boja. Želja, da bi bolečina izginila, je povsem razumljiva. Vendar lahko izraz »premagati bolečino« nehote ustvari pričakovanje, da je izboljšanje predvsem vprašanje moči in vztrajnosti. Oseba, ki jo še vedno boli, se lahko ob tem počuti neuspešno. Koristnejše izhodišče je vprašanje: kaj vpliva na mojo bolečino in kaj mi lahko pomaga, da bo manj omejevala moje življenje? Razumevanje in sprejemanje trenutne izkušnje ne pomenita opustitve zdravljenja ali sprijaznjenja s trpljenjem. Lahko pomenita preusmeritev energije v dosegljive cilje in dejavnosti, ki so posamezniku pomembne.

Obravnava se začne s strokovno oceno, poslušanjem osebe, ki jo imamo pred sabo in razumljivo razlago mehanizmov nastanka in vloge same bolečine. Glede na vrsto bolečine in posameznikove potrebe lahko zdravljenje vključuje zdravila, fizioterapijo, psihološko podporo in druge pristope. Pomembno vlogo ima tudi postopno, posamezniku prilagojeno gibanje. Strah pred bolečino lahko vodi v izogibanje dejavnostim, sčasoma pa v slabšo telesno zmogljivost in manj zaupanja v lastno telo. Fizioterapevt lahko pomaga pri varnem vračanju h gibanju, izbiri ustreznih obremenitev in oblikovanju realnih ciljev. Napredek je lahko tudi daljši sprehod, lažje opravljanje vsakodnevnih nalog ali ponovna vključitev v priljubljeno dejavnost.

Svetovni dan boja proti bolečini naj bo zato tudi povabilo k razumevanju in podpori. Kot zdravstveni delavci, svojci, sodelavci in družba lahko veliko naredimo s tem, da posamezniku prisluhnemo, njegovo izkušnjo vzamemo resno in mu pomagamo do ustrezne obravnave. Ob prizadevanjih za lajšanje bolečine naj ostane v ospredju oseba in njene potrebe. Morda je prav to najpomembnejše sporočilo tega dne – manj pritiska, da je treba bolečino premagati, in več znanja, podpore ter sodelovanja pri njenem obvladovanju.

Da vas ob letošnjem svetovnem dnevu hoje dodatno motiviramo, vas vabimo, da se pridružite našemu izzivu hoje. Čisto preprosto: pridružite se nam v aplikaciji STEPUP in beležite svoje korake. Kdor do vključno nedelje, 18. 10. 2026, zbere največ korakov, zmaga in osvoji našo majico Šport UP.

Zdaj pa dovolj ekrana in sedenja, gremo hodit! Pridruži se nam: Join ‘Šport UP izziv’ on StepUp