doc. dr. Denisa Manojlović, UP FVZ

Kronična bolečina predstavlja naraščajoči javnozdravstveni izziv, ki s svojo razširjenostjo vpliva na milijone ljudi po vsem svetu. Lahko prizadene mlade ali stare, moške ali ženske, ne glede na njihovo rasno pripadnost ali socialni status. Ravno zaradi širokega spektra stanj, ki lahko povzročajo pojav kronične bolečine, je njeno obvladovanje izjemno zapleteno in zahteva sodelovanje različnih strokovnjakov.

Bolečina je definirana kot neprijetna čutna in čustvena izkušnja povezana ali podobna tisti, ki je povezana z dejansko ali potencialno okvaro tkiva. Bolečina, ki traja več kot 12 tednov, prizadene ljudi na različne načine, vpliva na kakovost življenja in omejuje vsakdanje dejavnosti. Pomembno je poudariti, da je bolečina vedno subjektivna izkušnja vsakega posameznika, ki jo začuti. Posamezniki skozi lastne življenjske izkušnje spoznajo koncept bolečine in posledično bo vsak posameznik doživljal bolečino na edinstven način.

Prav tako ima kronična bolečina vpliv ne le pacienta, ki trpi bolečino, temveč tudi na njegove družinske člane, delodajalca, zdravstvene strokovnjake in celotni zdravstveni sistem. Zaradi tega je vsak, četudi majhen, korak k uspešnemu obvladovanju bolečine pomemben, in lahko pomaga tako posamezniku, kot družbi.

Prvi korak v boju proti kronični bolečini je ozaveščanje. Pomembno je, da ljudje prepoznajo, da kronična bolečina ni zgolj plod njihove domišljije, temveč resničen zdravstveni problem, ki ga je treba pravočasno prepoznati in ustrezno obravnavati. Ozaveščanje tako zdravstvene skupnosti kot javnosti o vplivu kronične bolečine na kakovost življenja pomaga odpraviti stigmo, povezano s kronično bolečino, ter spodbuja iskanje pomoči. Prav tako zahteva uspešno obvladovanje kronične bolečine celostni pristop. To vključuje kombinacijo terapij, kot so fizioterapija, psihoterapija, farmakološka terapija in alternativne metode, kot je akupunktura. Zdravstveni strokovnjaki se vse bolj zavedajo pomena takšnega interdisciplinarnega pristopa, saj se zavedajo, da se bolečina ne kaže le fizično, temveč tudi psihično.

Življenjski slog igra ključno vlogo pri obvladovanju kronične bolečine. Redna telesna dejavnost in uravnotežena prehrana lahko pomagata zmanjšati bolečino in okrepiti mišice, s tem pa pripomoreta k boljšemu obvladovanju bolečine. Med telesno aktivnostjo telo sprošča endorfine, naravne analgetike, ki zmanjšujejo občutek bolečine. To lahko pomaga posameznikom zmanjšati intenzivnost zaznavane bolečine. Prav tako se med telesno dejavnostjo povečuje pretok krvi, kar pomaga pri oskrbi s kisikom in hranil v tkivih. To spodbuja procese celjenja in lahko zmanjša kronično vnetje, kar je pogosto eden izmed vzrokov bolečine. Pomembno je poudariti, da določene oblike telesne aktivnosti, kot so vadba z utežmi ali hoja, ohranjajo zdravje mišično-skeletnega sistema, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kot je na primer osteoporoza, ki lahko povzročijo kronično bolečino. Nenazadnje, kronična bolečina pogosto vpliva na duševno zdravje posameznika. Redna telesna dejavnost lahko pomaga pri obvladovanju stresa, anksioznosti in depresije, ki pogosto spremljajo kronično bolečino. Terapevtska podpora in psihološko svetovanje so ključnega pomena za obvladovanje duševnih stisk, ki se pogosto pojavljajo ob kronični bolečini.

Pomembno je poudariti, da mora biti telesna aktivnost prilagojena posameznikovim sposobnostim in potrebam. Pred začetkom ukvarjanja z novo telesno dejavnostjo je vedno priporočljivo posvetovati se s strokovnjakom, da se izognemo morebitnim poškodbam ali poslabšanju bolečine. Vendar pa je telesna dejavnost v mnogih primerih ključnega pomena za bolnike s kronično bolečino, saj lahko pripomore k izboljšanju njihovega počutja in kakovosti življenja.

Boj proti kronični bolečini je zapleten in zahteva sodelovanje vseh – posameznikov, zdravstvenih delavcev, raziskovalcev in družbe kot celote. Ključno je, da se ne predamo, ampak nenehno iščemo nove pristope, razvijamo boljše terapije in skrbimo za tiste, ki se borijo s tem nevidnim sovražnikom. Le z združenimi moči lahko dosežemo napredek in pomagamo posameznikom, da se vrnejo v polno življenje brez kronične bolečine.

Ines Dujc, mag. zdr. nege, UP FVZ

Od leta 2004 je 11. oktober razglašen kot svetovni dan boja proti bolečini, katerega namen je opozoriti na pomembnost obravnavanja bolečine. Predvsem kronična bolečina predstavlja velik družbeni in zdravstveni problem na svetovni ravni. V Sloveniji ima glede na raziskavo iz leta 2019 kronično bolečino 22 odstotkov ljudi v starostni skupini med 18 in 75. letom starosti, najpogostejša pa je bolečina v križu in hrbtenici.

Bolečina je neprijetna izkušnja, s katero se vsak posameznik sreča v različnih okoliščinah in obdobjih svojega življenja. Pogosto jo povezujemo z neprijetnimi občutki, ki jih želimo kar najhitreje odpraviti. Kljub temu pa bolečina sama po sebi ni bolezen, ampak je simptom. Z mnogih zornih kotov je bolečina pogost simptom, namenjen iskanju pomoči. Mednarodno združenje za preučevanje bolečine opredeljuje bolečino kot »neprijetno čustveno situacijo, ki izvira iz določenega področja, ki je odvisna ali neodvisna od poškodbe tkiva in je povezana s preteklostjo osebe.«

Bolečina ni vedno škodljiva. V osnovi je njena vloga zaščitna. Opozarja nas na bolezen ali poškodbo. To velja za akutne bolečine. Pojavi se nenadoma in traja kratek čas. Akutna bolečina mine, ko je vzrok zanjo odpravljen. Običajno jo zdravimo z analgetiki.

Ko bolečina izgubi svojo zaščitno vlogo in ni več več simptom neke bolezni, postane kronična bolečina. Kronična bolečina je patološka bolečina, ki traja dlje časa. Prisotna je tudi, ko je osnovni vzrok odstranjen ali ga ni mogoče odstraniti. Ločimo dve skupini kroničnih bolečin, in sicer bolečine pri malignih boleznih in kronične nemaligne bolečine. Kronična bolečina je opredeljena kot bolezen tudi v mednarodni klasifikaciji bolezni.

Obstajajo različni načini lajšanja bolečine. Farmakološko oziroma medikamentozno zdravljenje bolečine z uporabo različnih analgetikov, ki jih delimo v dve večji skupini, na opioidne in neopioidne.

Nefarmakološki načini lajšanja bolečine so postali pomemben del obvladovanja kronične bolečine. Lahko se jih uporablja kot samostojno obliko lajšanja bolečine. Najbolj pogosto pa se uporabljajo kot dopolnitev farmakološkega zdravljenja. Nefarmakološke metode povečajo občutek individualnega nadzora nad bolečino, zmanjšajo občutek šibkosti, izboljšajo funkcionalno zmogljivost in raven aktivnosti. Prav tako pa zmanjšujejo stres in tesnobo. Z nefarmakološkimi metodami je mogoče vplivati na intenziteto bolečine in na ta način vplivati na zmanjšanje odmerkov analgetikov ter posledično zmanjšanje stranskih učinkov zdravljenja.

Nefarmakološko zdravljenje bolečine vključuje različne metode in tehnike, ki pomagajo zmanjšati bolečino brez uporabe zdravil. Fizioterapija, kot ena izmed oblik nefarmakološkega načina lajšanja bolečine, vključuje različne terapevtske vaje, pri katerih se izvaja pasivno ali aktivno razgibavanje. Uporabljajo se tudi različne terapevtske tehnike, pri katerih se bolečino obvladuje s kožno stimulacijo. Masaža kot ena izmed tehnik kožne stimulacije povzroči sprostitev mišične napetosti, poveča pretok krvi v spodnjih tkivih in zmanjša bolečino. Za lajšanje različnih kroničnih bolečinskih stanj se pogosto uporabljajo impulzne oblike električne stimulacije, med katere uvrščamo transkutano električno živčno-mišično stimulacijo ali TENS. Znana tehnika kožne stimulacije je tudi tehnika ogrevanja in hlajenja, pri kateri se toploto ali hlad nanaša na prizadeto območje in na ta način pomaga pri zmanjšanju bolečine in sproščanju mišic.

Ena izmed vedno bolj priljubljenih načinov nefarmakološkega lajšanja bolečine je akupunktura. Akupunktura je metoda, pri kateri vbadamo tanke igle v točno določene točke telesa. Izvira iz tradicionalne kitajske medicine, že desetletja pa je tudi v zahodni, klasični medicini sprejeta kot komplementarna metoda zdravljenja.

Kognitivno-vedenjska terapija in različne sprostitvene tehnike so se izkazale za učinkovite pri lajšanju različnih vrst kronične bolečine. Obravnava kronične bolečine s kognitivno-vedenjsko terapijo lahko pomembno izboljša posameznikovo kakovost življenja. Ta oblika terapije posameznikom pomaga prepoznati in spremeniti negativne misli in vedenje, ki prispevajo k bolečini. Prav tako lahko uči sprostitvenih tehnik in strategije spoprijemanja. Različne sprostitvene tehnike, kot so meditacija, tehnike dihanja, glasbena terapija in aromaterapija, pomagajo zmanjšati mišično napetost in bolečino.

Pomembno je, da se pri obvladovanju kronične bolečine zavedamo tudi pomena zdravega življenjskega sloga. Zdrava prehrana, izogibanje dejavnikom, ki poslabšajo bolečino, vzdrževanje zdrave telesne teže in redna telesna aktivnost lahko prav tako pomagajo pri obvladovanju kronične bolečine.