Manca Opara Zupančič

UP Fakulteta za vede o zdravju, Katedra za fizioterapijo

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za vede o zdravju, smer Preventiva za zdravje

Tema raziskovanja: Uporaba virtualne resničnosti pri modulaciji biopsihosocialnih dejavnikov, ki omejujejo izvajanje ter sodelovanje pacientov pri gibalno-terapevtski vadbi

____

Za doktorski študij sem se odločila predvsem zato, ker mi odpira možnosti dela na raziskovalnem področju, ki me navdušuje. Raziskovalno delo me spodbuja k učenju in kritičnemu razmišljanju. Opominja me, da znanje ni dokončno in da vedno obstaja možnost za napredek. Hkrati mi omogoča, da prispevam k razvoju znanosti in izboljšanju metod obravnave pacientov. Predvsem slednje daje mojemu delu poseben smisel.

Na UP FVZ sem zaposlena kot mlada raziskovalka, kar mi omogoča, da se v večji meri posvetim doktorskemu študiju. Opravljam tudi pedagoško delo, kar mi pomaga ohranjati stik s področji, ki presegajo moje raziskovanje v sklopu doktorata. Doktorski študij in zaposlitev na UP usklajujem po prioritetah – v določenih obdobjih se lahko bolj posvečam študiju, v drugih pa svojim delovnim obveznostim. Večinoma uspešno usklajujem oboje in imam pri tem vso podporo s strani sodelavcev. Želim si, da bi ugotovitve naše raziskave prispevale k razvoju novih rehabilitacijskih pristopov, ki s pomočjo sodobne tehnologije omogočajo aktivno sodelovanje pacientov v obravnavi, kljub njihovim biopsihosocialnim omejitvam. Upam, da bo raziskava prispevala k izboljšanju kvalitete življenja pacientov in spodbudila raziskovalce k proučevanju tega področja. Vsaka raziskava odpira nova vprašanja in posledično iskanje odgovorov na njih, kar vodi k napredku znanosti in družbe.

V obdobjih večjih obremenitev mi zelo pomagata dobra organizacija in postavljanje prioritet. Pomagajo mi tudi pogovori s sošolci in sodelavci, ki mi dajo občutek, da se s takšnimi izzivi ne soočam samo jaz. Koristi mi druženje s prijatelji in družino, ki delujejo na drugih področjih, saj to spodbuja sproščene pogovore in me navda z energijo. Izzive premagujem lažje, če se osredotočim na dolgoročne cilje in sprejemam neuspehe kot sestavni del razvoja in raziskovanja. Ponosna sem na sodelovanja s sodelavci, s katerimi smo objavili že več znanstvenih člankov in raziskave predstavili na mednarodnih konferencah. Takšno širjenje in izmenjava znanja prispevata k razvoju novih idej ter izboljšanju možnosti za paciente v prihodnosti. Še posebej me navdušuje dejstvo, da lahko z raziskovalnim delom prispevam k napredku fizioterapevtske stroke in pomagam pacientom. Študentkam želim, da bi zbrale pogum in se odločile za akademsko kariero, ker omogoča osebno rast in hkrati družben napredek in korist. Verjamem, da bodo mnoge študentke v tem delu našle veselje in smisel.

Tanja Črešnovar

Katedra za prehransko svetovanje – dietetiko

Doktorski študij opravlja na: UP Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ), smer Preventiva za zdravje

Raziskovalno področje: Učinki časovno omejenega prehranjevanja na zdravje odraslih s prekomerno telesno maso in debelostjo

____

Kot dietetičarka sem vedno strmela k temu, da ljudi ozaveščam z znanstveno utemeljenimi informacijami o prehrani. Pri svojem delu sem pogosto prebirala znanstvene članke in ob tem me je vedno navduševala misel, kako zanimivo bi bilo biti del raziskovalnega procesa in prispevati k novim spoznanjem na področju prehrane. Vsaka raziskava je del mozaika, ki prispeva k jasnejšemu razumevanju. V mojem doktorskem delu raziskujem učinke časovno omejenega prehranjevanja z energijsko restrikcijo na zdravje odraslih s prekomerno telesno maso in debelostjo. Osredotočam se na primerjavo učinkovitosti jutranjega, popoldanskega in celodnevnega časovnega okna prehranjevanja na antropometrične in biokemične parametre, metabolne hormone, apetit ter kakovost spanja in življenja. Poleg kratkoročnih učinkov me zanimajo tudi dolgoročni učinki omenjenega načina prehranjevanja. Na raziskovalni poti sem spoznala, da je eden ključnih dejavnikov za uspešno usklajevanje doktorskega študija in drugih obveznosti dobra organizacija – ne le dela, ampak celotnega dne. Raziskovalno delo ni omejeno na klasični osemurni delovnik, temveč postane del vsakdana. Ko pogledam dve leti nazaj, v čas, ko sem se zaposlila kot mlada raziskovalka, sem ponosna na prav vsak korak – tako na tiste manjše kot na večje. Od zasnove raziskave, njene izvedbe, obdelave podatkov, do pisanja znanstvenega članka in predstavitve rezultatov na mednarodnih kongresih. Vsak od teh korakov se mi je pred začetkom raziskovalne poti zdel kar malo zastrašujoč oz. nemogoč. Ampak na tej poti se naučiš, kako premagovati izzive in kako vztrajati. Najlepši občutek pa je tisti, ko prideš do rezultatov raziskave in se zaveš, da nisi le iskal informacij ampak si k njim tudi prispeval. In nenazadnje, občutek, ko ugotoviš, da zmoreš.

Moj nasvet bodočim doktorskim študentkam je, da si izberejo raziskovalno temo, ki jih resnično zanima, saj bodo o tej temi raziskovale vsaj tri leta. Pomembna je želja, ki te vodi skozi izzive in dvome, ki jih prinaša akademska pot. Akademska kariera je zahtevna a ob enem ti dopušča kreativnost in ti omogoča rast – tako na poklicnem kot osebnem področju.

Preberi o doktorskih študentkah na drugih fakultetah na POVEZAVI