Jesenska promocija doktoric in doktorjev znanosti UP
Prorektor promoviral 18 novih doktorjev in doktoric znanosti

Na UP je v četrtek, 14. oktobra 2025, potekala jesenska promocija doktorjev znanosti. Prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost UP, prof. dr. Štefko Miklavič je z dekani članic in mentorji promoviral 12 novih doktoric in doktorjev znanosti, ki so se pridružili dosedanjim, z zaključenim doktorskim študijem na UP.

V nadaljevanju so predstavljene teme in izsledki doktorskih nalog študentov UP FVZ:

Jernej Pleša je na UP FVZ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom  »Učinkovitost športne vadbe na podlagi indeksa dinamične jakosti« pod mentorstvom doc. dr. Žige Kozinca in somentorstvom prof. dr. Nejca Šarabona

Povzetek doktorske disertacije

»Učinkovitost športne vadbe na podlagi indeksa dinamične jakosti«

V okviru štirih raziskav smo preučevali indeks dinamične jakosti (DSI). Analize so pokazale primerljivost DSI vrednosti ob uporabi različnih metod izračuna in medsebojno skladnost DSI z metodo sila–hitrost za vrednotenje živčno-mišične zmogljivosti posameznika. Nadalje smo ugotovili razlike v DSI med starostnimi kategorijami in igralnimi položaji košarkarjev ter nizke do zmerne povezave z izbranimi merami telesne zmogljivosti. Intervencijska študija je pokazala, da je DSI učinkovita metoda za načrtovanje trenažnega procesa za izboljšanje telesne zmogljivosti v tekmovalnem športu.

Benjamin Osmančević je na UP FVZ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom  »Razvoj modela dobrega počutja za zaposlene v zdravstveni negi v predbolnišnični nujni medicinski pomoči« pod mentorstvom izr. prof. dr. Mirka Prosena

Povzetek doktorske disertacije

»Razvoj modela dobrega počutja za zaposlene v zdravstveni negi v predbolnišnični nujni medicinski pomoči«

Zaposleni v predbolnišnični nujni medicinski pomoči se soočajo s situacijami, ki vplivajo na njihovo dobro počutje. Namen raziskave je bil preučiti koncept dobrega počutja in izpostaviti ključne elemente, ki ga oblikujejo. Uporabljen je bil mešani raziskovalni dizajn: intervjuji z zaposlenimi in validacija nove lestvice »dp–NMP«. Analiza je razkrila vpliv dela na psihofizično počutje, način življenja in zasebno sfero ter statistično značilne razlike glede na sociodemografske in delovne pogoje. Na podlagi ugotovitev je bil oblikovan model SKRB-NMP, ki združuje dejavnike dobrega počutja in ponuja strategije za njegovo izboljšanje ter prispeva k znanosti in praksi nujne medicinske pomoči.

Karin Šik Novak je na UP FVZ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom  »Sestava črevesne mikrobne združbe v odvisnosti od načina prehranjevanja in drugih zunanjih dejavnikov« pod mentorstvom izr. prof. dr. Zale Jenko Pražnikar in somentorstvom doc. dr. Ane Petelin

Povzetek doktorske disertacije

»Sestava črevesne mikrobne združbe v odvisnosti od načina prehranjevanja in drugih zunanjih dejavnikov«

Raziskovali smo vpliv različnih načinov prehranjevanja in dejavnikov življenjskega sloga na črevesno mikrobioto. Analiza je pokazala, da kombinacija 26 napovednikov natančneje opredeli njeno sestavo kot sam prehranski vnos; izjema je bil rod Prevotella 9 pri veganstvu. Vpliv karantene in uživanja čaja iz smilja sta pokazala nasprotne učinke: karantena je zmanjšala raznolikost črevesne mikrobiote in povečala vnetne bakterije iz debla Proteobacteria, medtem ko je čaj iz laškega smilja znižal njihov delež ter vnetne biomarkerje.

Izsledki raziskave ponujajo osnovo za oblikovanje intervencijskih strategij za izboljšanje zdravja.

Matic Sašek je na UP FVZ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom  »Biomehanika sprinta z uporom« pod mentorstvom prof. dr. Nejca Šarabona

Povzetek doktorske disertacije

»Biomehanika sprinta z uporom«

Doktorska disertacija je ocenjevala konsistentnost hidravlične naprave za ustvarjanje sile med sprintom, njeno zanesljivost in veljavnost pri vrednotenju sprinterske zmogljivosti ter prilagoditve v biomehanskih značilnostih gibanja med sprintom z uporom. Naprava ustvarja nastavljivo zaviralno silo konsistentno ter omogoča zanesljivo in veljavno vrednotenje zmogljivosti. Med sprinti z uporom se zmanjša hitrost teka, povečata se sila in moč ob prilagoditvi dolžine koraka in kontaktnega časa. Kljub povečanemu doprinosu specifičnih mišic spodnjih okončin, se motorično kontrolo med sprintom z uporom v splošnem ne spremeni.

Dostopnost